Tudi zadnji konec tedna ni šlo brez smrtne žrtve – v predoru pod Ljubeljem je slovenski motorist zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v skupino kolegov iz Nemčije. Povzročitelj nesreče je umrl, štirje pa so bili hudo ranjeni. Zaskrbljujoč je tudi podatek samo za Gorenjsko, ki ga je včeraj sporočil Bojan Kos s kranjske policijske uprave: v osmih prometnih nesrečah, ki so se letos zgodile na tem območju, je umrlo devet ljudi, med njimi kar štirje motoristi.
Več kot dve tretjini nesreč se še vedno zgodita zaradi prehitre vožnje motoristov, kar nakazuje tudi ugotovitev, da je najpogostejši vzrok za nesreče motoristov zdrs s ceste zaradi neprilagojene hitrosti. »Zmogljivega motorja pač ne kupiš zato, da bi vozil po omejitvah. In ko greš s takšnim motorjem na cesto, kaj lahko pride na dan tista značilna moška lastnost – dokazovanje. Čeprav sta ravno tu najpomembnejši preudarnost in zmernost. Vsi vemo, da so ceste v zelo slabem stanju, da so na njih avtomobili, kolesarji. In vsemu temu se je treba prilagoditi,« pravi Andrej Brglez, prometni strokovnjak, sicer pa tudi sam motorist.
Razve se, kdaj pride policija
Med motoristi so tudi dobro znani odseki cest, na katerih nekateri še vedno radi preizkušajo meje svojih sposobnosti. »Na primer kačje ride pri Postojni. Pridite tja na sončno nedeljo okoli poldneva. Boste videli, kaj počnejo nekateri,« je opozoril Boris Leban iz Moto kluba Soča. Na vprašanje, kako je s policijskim nadzorom, pa je odvrnil, da se takoj razve, kdaj policija pride in tudi kdaj odide. Tudi Drago Menegalija z generalne policijske uprave nam je pojasnil, da se promet kar nenadoma umiri, če se na kakšnem takšnem odseku pojavi policija. Med prekrški, ki jih vendarle beležijo policisti, pa sta najpogosteje prehitra vožnja in nepravilno prehitevanje. Nekateri vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali z neregistriranimi motorji, pa tudi z dvokolesniki, ki tehnično niso brezhibni.
Tudi Črni kal je po besedah Lebana zelo priljubljen. Mimogrede, ravno minuli teden je policija poročala o 50-letnem Koprčanu, ki je na tem odseku divjal s povprečno hitrostjo 169 kilometrov na uro. Ustaviti so ga morali kar dvakrat, preden so ga spravili s ceste. »To gre tako: dvakrat se peljejo čez Črni kal umirjeno, po omejitvah, ko vidijo, da ni kontrole, pa pritisnejo na plin,« pravi Leban in dodaja, da je na njihovem koncu zaradi nekoliko višjih hitrosti, ki jih omogoča, privlačen tudi odsek med Novo Gorico in Tolminom. Radi ga imajo predvsem Italijani. »Na soški cesti pa voznike privabljajo zaprti ovinki. Tu niso možne velike hitrosti, a je precej žrtev, sploh med tujci. Sicer pa so zanimive ceste po vsej Sloveniji. A motoristi ne iščejo ravnih cest, pač pa ovinke, in sicer takšne, da s koleni drsaš po tleh,« nam je slikovito opisal Leban. Z Generalne policijske uprave so nam posredovali seznam odsekov cest, kjer je največ hujših prometnih nesreč med motoristi, naši sogovorniki pa so k temu dodali še nekaj odsekov, ki so med motoristi najbolj priljubljeni. Grafični prikaz na zemljevidih si tako lahko ogledate v grafičnem delu.
Kljub dirkališčem ceste enako (ne)varne
Jani Prosenik iz Moto kluba AMD Trebnje pa opaža, da je preizkušanja meja zadnja leta vse manj. »Vozniška kultura se je izboljšala. Veliko so naredili motoklubi, ki se osredotočajo na preventivo. Vpliva pa tudi gospodarska kriza. Mladi si ne morejo več privoščiti težkih motorjev, včasih je bilo to laže. Če hočeš dirkati, moraš imeti dober motor, dobre gume, vse to pa stane,« je povedal sogovornik, ki smo ga ujeli ravno na dirkališču v Brnu na Češkem. Tudi Leban pravi, da naši motoristi množično obiskujejo dirkališče na hrvaškem Grobniku. Prav tako je pohvalil poligon na Vranskem in njihove tečaje varne vožnje za motoriste.
Brglez, ki se tudi ukvarja s temi tečaji, ocenjuje, da so dirkališča dobrodošla, čeprav so študije pokazale, da na prometno varnost ne vplivajo. »V nobeni državi se ne morejo pohvaliti, da se je z njihovo gradnjo število nesreč zmanjšalo. Prav tako tudi ni mogoče reči, da bi šli vsi adrenalina željni na dirkališče, če bi ga v naši državi imeli. Voziti se v naravnem okolju je pač posebna draž,« je poudaril Brglez, ki vidi velik pomen dirkališč predvsem v izobraževanju mladih. Tudi on poudarja, da se običajne ceste za divjanje ne uporabljajo množično, bolj je to stvar posameznikov. Pravi, da je bila letošnja uspešnica cesta čez Jezersko, tako na naši kot na avstrijski strani. Kako pa ukrepa policija? »S spornimi odseki je dobro seznanjena. Vem, da je policistov premalo, a tu bi se dalo še marsikaj narediti,« poudarja.
