Epilepsija je bolezen, za katero zboli en odstotek ljudi, in je ena najpogostejših nevroloških bolezni. Z zdravili lahko preprečijo napade pri dveh tretjinah bolnikov, preostalim pa lahko učinkovito pomagajo s kirurškim zdravljenjem.
Epilepsija ni ena bolezen, pač pa sklop različnih bolezni s skupno lastnostjo: da povzročajo epileptične napade. Ti so lahko različni: včasih jih okolica sploh ne opazi, bolniki so lahko odsotni ali imajo druge komaj zaznavne motnje v gibanju, čutenju, doživljanju, razpoloženju, pa vse do napadov s krči in nezavestjo. Te okolica zanesljivo vidi in se pri tem zelo prestraši, pojasnjuje nevrolog mag. Bogdan Lorber.
Polovica zboli v otroštvu
Polovica bolnikov za epilepsijo zboli v otroštvu. Pri obolelih se lahko pojavljajo zelo različni epileptični napadi, ki so lahko na začetku tako neopazni, da jih okolica niti ne zazna in prepozna. Pri nekaterih otrocih s prvim protiepileptičnim zdravilom niso uspešni in morajo zamenjati zdravilo ter opraviti dodatne diagnostične preiskave. Kadar kljub temu z zdravili niso uspešni, lahko otroku pomagajo s posebno ketogeno dieto ali metodo vagusnega spodbujevalnika.
Otrokom lahko ponudijo tudi kirurško zdravljenje epilepsije. Teh posegov pri nas ne izvajajo, pač pa otroke in mladostnike, ki se zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, napotijo na zdravljenje v priznane tuje centre za epilepsijo. »Kljub temu da epilepsija v življenje bolnika in staršev vnaša negotovost in stisko, pa je to bolezen, ki ima izmed vseh nevroloških bolezni v otroštvu eno najboljših prognoz,« je povedal pediater mag. Luka Kovač. Številni otroci epilepsijo tudi »prerastejo«, tudi sicer lahko ti posamezniki v odrasli dobi živijo povsem normalno. Večina bolnikov z epilepsijo namreč nima drugih prizadetosti.
Težave, ki jih epilepsija povzroča bolnikom, so najbolj odvisne od napadov in njihove pogostosti. Bolnike neprestano spremlja strah, da se bo napad pojavil nepričakovano in kjer koli, ter strah, kako se bo okolica na napade odzvala: bodo zaradi tega izgubili službo, vozniško dovoljenje..., opisuje Bogdan Lorber.
Kirurško zdravljenje
Z zdravili uspešno preprečijo napade pri 70–80 odstotkih bolnikov. Kadar zdravljenje z zdravili ni učinkovito, razmislijo, ali bi bolniku lahko pomagali kako drugače. Ena uspešnih metod je kirurško zdravljenje epilepsije in ga v zadnjih letih pri odraslih bolnikih izvajajo tudi na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Kirurški poseg lahko izvedejo, ko v možganih bolnika ugotovijo področja, iz katerih izvirajo težave, ta področja pa morajo biti čim bolj funkcijsko nepomembna, torej niso povezana z veliko možganskimi funkcijami, da bolnik po posegu ne bo imel še drugih težav. Če to področje v možganih odstranijo, napadov ni več.
»S posegom se ne mudi in imamo čas, da bolnika dobro pripravimo in izvedemo vso diagnostiko, da lahko poseg opravimo varno,« je poudaril Lorber. Poseg opravijo na možganih, ki so na posnetkih z magnetno resonanco videti popolnoma običajni. Tako morajo nevrologi kirurgu natančno povedati, kje v možganih mora odstraniti delček tkiva. A je to le na videz zdravo tkivo in šele analiza odvzetega tkiva pokaže okvare na majhnem delčku tkiva, ponazori zahtevnost kirurškega posega Luka Kovač.
Manj pogosti so kirurški posegi, pri katerih zgolj prerežejo določene poti v možganih. Pri tem je tveganje, da bo imel bolnik zaradi posega težave, večje in to možnost zdravljenja uporabijo le pri hudi obliki epilepsije.
Izidi kirurškega zdravljenja so zelo dobri in 70–80 odstotkov bolnikov po kirurškem posegu nima več težav z epilepsijo – enako kot bolniki, pri katerih zdravila učinkujejo. »Posameznik, ki je bil vse življenje kronični bolnik, postane nenadoma zdrav,« je povedal Lorber.
Premalo zdravnikov in predolge čakalne dobe
Slovenskim pacientom so dosegljiva vsa nova zdravila; če jih ni na našem trgu, jih lahko kupijo v tujini in jim zdravstvena zavarovalnica povrne stroške. Prihajajo tudi nova zdravila, ki bodo imela manj stranskih učinkov, je povedal Lorber. Nevrolog mag. , predsednik Lige proti epilepsiji Slovenije, pa je spomnil na že star podatek, da epilepsijo v Sloveniji zdravi premalo nevrologov in je med regijami velika razlika v dostopu do strokovnih služb. Nesprejemljivo dolge so tudi čakalne dobe na obravnavo v teh službah.
