Motociklizem združuje svobodo v gibanju, adrenalin in dejstvo, da lahko motoristi med potovanjem pozabijo nekatere vsakodnevne skrbi. Kar pa še ne pomeni, da lahko med vožnjo izklopijo možgane in na cesti delajo, kar se jim zljubi. Nasprotno, takrat morajo biti še bolj previdni, saj so eni najbolj ogroženih udeležencev v prometu.
»Ko sedem na motocikel, dejansko uživam. Malo je adrenalina, malo je neokrnjenega stika z okolico, malo je hitrejše potovanje in predvsem je to zame sprostitev,« je povedal Vojko Juvan iz Pirnič, ki ima za seboj že več kot 30 let izkušenj. Dodaja, da je ustrezno vzdrževanje tako motorista kot motocikla nujno, posebno na začetku sezone; tako kot mora vsako leto motociklu privoščiti novo motorno olje ali zamenjati pogonsko verigo, se mora tudi sam pripraviti na vožnjo. »Redno vzdrževanje je najcenejše, čelado si kupim vsakih pet let, kombinezon imam starejši, a sem že ob nakupu pazil, da je bil dovolj kakovosten. Vem, da je motociklizem drag hobi, zavarovanje motocikla, vzdrževanje, oprema, vse to nanese do 1000 evrov na leto. Zato pa skušam biti čim več na njem, nekateri kolegi na leto prevozijo do 22.000 kilometrov, jaz jih v povprečju pol manj.«
Oprema naredi vožnjo varnejšo
Ravno oprema je tista, ki lahko naredi potovanje z motociklom varnejše. Bojan Oblak, vodja prodaje v trgovini TC-Motoshop iz Ljubljane, meni, da mora vsak motorist na začetku sezone upoštevati eno – ne sme voziti tako, kot je končal lansko sezono. »Najprej se mora dobro privaditi in zbuditi po mrtvi zimski sezoni. In dati čas tudi drugim, da se ponovno privadijo, da bo na cestah spet več motoristov. Seveda je največ treba narediti pri sebi. 90 odstotkov preživetja na motornem kolesu predstavlja predvidevanje. Zato menim, da moramo voziti tako, kot da smo vedno na neprednostni cesti, bolj defenzivno.« Po njegovem mnenju se motoristi, ki postajajo v povprečju vse starejši, tega zavedajo, kot se zavedajo dejstva, da veliko pomaga tudi oprema. »Težko je kupovati po internetu, to so prepomembne stvari, da bi jih kupovali na slepo. V trgovini nam prodajalci, ki so sami motoristi, znajo svetovati iz prve roke. In prav vsak del opreme je pomemben, kot bi sestavljali mozaik, ne sme manjkati noben detajl.« Velik korak naprej je naredila oprema za varovanje hrbtenice, tako imenovana želva rešuje motoriste pred poškodbami, sledi razvoj čelad in na splošno prihajajo vse boljši in zanesljivejši materiali. Razvoj motociklov je nekoliko počasnejši, a danes ga skorajda ni več brez ABS in nadzora zdrsa pogonskega kolesa, le da motocikel ne bo nikoli zavaroval voznika, zato se mora ta zavarovati sam.
Statistika prodaje novih motornih koles kaže, da se starost kupcev dviguje nad 40 let. Prodaja športnih motornih koles je v vsej Evropi v upadu, prav tako se je dvignila tudi starostna doba povzročiteljev prometnih nesreč na več kot 40 let. » Motorna kolesa kupujejo športniki, doktorji, policisti, odvetniki… Predvsem zaradi tega, da pobegnejo od vsakodnevne monotonosti. Motor pomeni svobodo, začutimo naravo, se sprostimo in vidimo ogromno lepih krajev,« meni Vojko Safran, inštruktor varne vožnje v AMZS-centru varne vožnje. Ravno v tem, da mora za svojo varnost najprej in največ narediti motociklist sam, se strinja tudi Danijel Andoljšek, reševalec motorist, vodja izmene Reševalne postaje UKC Ljubljana. Po njegovem so najpogostejše napake v večini še vedno povezane z neprilagojeno hitrostjo, ko se vse zelo hitro dogaja in pogosto prihaja do nenadzorovanih voznih manevrov. »Večina motociklistov, ki so prehitri, ne predvideva dovolj ali sploh ne predvideva. Če bi, bi vožnjo zagotovo prilagodili razmeram na vozišču, da bi varno in predvsem pravočasno odreagirali. Vemo, da se s povečevanjem hitrosti vse okrog nas vedno hitreje dogaja, reakcija, ki je potrebna, da se odzovemo v nevarni situaciji, pa pri večini voznikov traja povprečno eno sekundo. In tako zmanjka prostora, da bi izvedli določen manever.«
Na tečaje tudi s prijateljem
V obdobju zadnjih desetih let lahko opazimo, da se je kultura obnašanja motoristov spremenila. Da se mnogo bolj zavedajo tveganja v vožnji, saj vidijo, da se je promet povečal, in s tem so se povečale tudi nevarnosti. Precej bolj se zavedajo tudi, da imajo sami velik vpliv na svojo varnost. »Potrditev temu je v zadnjih letih izredno povečan obisk naših tečajev varne vožnje na Vranskem. Če se je pred desetimi leti kdo pohvalil, da je bil na tečaju, so ga gledali postrani, danes pa je deležen odobravanja in pohval. K nam prijahajo redne stranke, ki vsako leto obnovijo znanje, ga nadgradijo, hkrati pa pripeljejo svojega prijatelja, saj mu želijo varno vožnjo,« dodaja Vojko Safran.
A ker nesreča nikoli ne počiva, je v času, ko se na cestah spet pojavlja več motoristov, potrebna dodatna mera previdnosti. , specialist travmatolog na travmatološki kliniki UKC v Ljubljani, pravi, da ima motorist po njihovih podatkih v primeru nesreče le 20 odstotkov možnosti, da jo bo odnesel brez poškodb. »Ker gre po navadi za kombinacijo različnih poškodb, je zdravljenje toliko bolj zahtevno. V grobem lahko ocenim, da imamo okoli 30 odstotkov poškodb spodnjih okončnin, 30 odstotkov v predelu prsnega koša, 25 odstotkov glave, preostalo pa na drugih delih telesa. V zadnjih letih se je opazno izboljšala varnost glave motoristov, očitno so čelade postale samoumevne. Zavedati se moramo, da dobra oprema pomaga le do določene mere, pri manjših poškodbah, pri močnejših udarcih pa so sile prevelike in človeško telo enostavno popusti.« Zato se morajo vsi udeleženci v prometu zavedati: le redki se po nesreči pozdravijo do te mere, da so znova takšni, kot so bili pred njo.
