Za začetek smo želeli predstaviti primera pozitivne in negativne izkušnje lastnika avtomobila s pogonom na plin. A ni šlo. Pa ne zato, ker lastnikov ne bi poznali, temveč enostavno zaradi tega, ker negativne izkušnje nima nihče. Skoraj kot v kakšni reklami so nam namreč vsi našteli prednosti in zatrjevali, kako zadovoljni so z njim.

Vsi po vrsti so tako omenili znižanje stroškov goriva (liter avtoplina je približno polovico cenejši od bencina in stane okrog pol evra), tišje delovanje motorja in zmanjšanje škodljivih izpustov. Sami bi lahko dodali le, da se motorju, ki ga poganja avtoplin, podaljša življenjska doba, in dejstvo, da je pri takšnih vozilih zagotovljena varnost tudi pri hujših trkih – slednje je namreč neutemeljena skrb mnogih.

Smo še na začetku

Pod besedo avtoplin sicer pojmujemo utekočinjen naftni plin (UNP, bolj znan pod mednarodno kratico LPG), mešanico butana in propana, prilagojeno za uporabo v vozilih. Njegove prednosti je tudi pri nas spoznalo veliko ljudi, kljub temu smo po besedah Aleksandra Salkiča iz Petrola pri njem še vedno precej na začetku. »Avtoplin se kot pogonsko gorivo uporablja le pri okoli dveh odstotkih voznega parka, se pravi pri nekje 20.000 vozilih. A ker se vsako leto v Sloveniji predela okrog 2000 vozil, poraba avtoplina vseskozi raste, v zadnjih treh letih je na primer na Petrolu rasla v povprečju za več kot 11 odstotkov. Zato pričakujemo, da bomo v naslednjih letih dosegli okrog 5 odstotkov voznega parka.« Da je infrastruktura v tem primeru pri nas celo korak spredaj, priča podatek spletne strani plinske-crpalke.si, ki pravi, da je vseh črpalk z avtoplinom v Sloveniji že 109.

Je pa pri vsem skupaj treba dodati še nekaj. Poleg avtoplina (LPG) je na trgu namreč še en plin za pogon vozil – stisnjen zemeljski plin (s kratico CNG), ki se je ponekod v tujini prijel celo bolj kot LPG. CNG oziroma metan je v primerjavi z avtoplinom še bolj ekološki in cenejši, med drugim pa na primer skrbi za pogon številnih avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa. V ta namen je pri parkirišču LPP pred petimi leti zrasla tudi prva polnilnica, a se njihovo število od takrat ni bistveno povečalo (ena je še na Jesenicah in ena v Mariboru). »Običajno je, da se najprej razširi LPG, nato pa CNG – polnilnico na LPG je namreč lažje postaviti in je naložbeno manj zahtevna. Tudi LPG je v Sloveniji potreboval nekaj časa, da se je razširil, CNG pa se je začel uveljavljati bistveno pozneje,« nam je razložil Urban Odar direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina in dodal, da se kmalu obetajo nove polnilnice v Ljubljani in Kranju, po nekaterih informacijah pa tudi v Novi Gorici in Celju.

Naknadna ali tovarniška vgradnja

Ovir za predelavo avtomobila na pogon na plin dandanes praktično ni več – po besedah Jurija Koprivnikarja iz podjetja Plineks je mogoča pri večini bencinskih in tudi dizelskih motorjev. »A se bolj izplača predelava bencinskih, saj lahko plin skoraj v celoti nadomesti bencin, medtem ko pri dizelskih v povprečju nadomesti le med 25 in 40 odstotki dizelskega goriva. Strošek predelave bencinskega motorja se v povprečju povrne po 20.000 do 30.000 kilometrih,« je še povedal Koprivnikar in dodal, da postopek predelave ni zapleten, cena pa je odvisna od lastnosti motorja in kakovosti sistema: »Vgradnja povprečnega plinskega sistema za štirivaljni motor z večtočkovnim vbrizgom stane okoli 1000 evrov. Nizkocenovni se sicer začnejo pri 720 evrih, a so dražji boljši, predvsem pa natančnejši in zanesljivejši.«

Ko smo tudi njega povprašali po slabostih, jih je nekaj vendarle naštel. »Morda bi lahko omenil strošek naložbe, število polnilnih postaj, nekoliko počasnejše polnjenje, dodatno težo, v nekaterih primerih pa tudi zmanjšanje prtljažnega prostora zaradi rezervoarja. Slabo luč pa na avtoplin mečejo tudi nestrokovne predelave in ceneni sistemi,« je povedal Koprivnikar in v zvezi z rezervoarji dodal: »Poznamo dva, torodialnega, ki se ga vgradi na mesto rezervnega kolesa in ne zavzame dodatnega prostora, in valjastega, ki se ga večinoma vgradi le v primeru, ko torodialnega ni mogoče.« In še na nekaj nas je opozoril Jurij Koprivnikar – na to, da majhen odstotek vozil z avtoplinom pri nas pomeni tudi prednost: »Ravno zaradi tega smo se z večjimi proizvajalci avtoplinskih sistemov namreč dogovorili, da lahko v Sloveniji voznik sistem kupi na 24 položnic brez pologa, samo z dokumentom. To za večino strank, ki prevozijo okrog 18.000 kilometrov na leto, pomeni, da je njihov mesečni prihranek pri gorivu večji, kot je znesek na položnici – v 24 mesecih tako pridete do avtoplinskega sistema praktično 'brezplačno'.«

Poleg možnosti naknadne vgradnje, je tudi pri nas možno kupiti že kar nekaj vozil različnih znamk, ki imajo pogon na avtoplin vgrajen tovarniško. Pri tem prednjači Opel, ki se lahko pohvali s celovito paleto modelov na avtoplin (adam, corsa, astra, meriva, insignia, zafira tourer). »Tovarniške modele s pogonom na LPG smo v Sloveniji začeli uvajati pred tremi leti in pol, zanimanje za njih pa raste, saj so kupci že dodobra seznanjeni s ponudbo. Ob začetku prodaje je bil njihov delež slab odstotek, že leto kasneje je predstavljal več kot 4 odstotke vseh prodanih vozil. Letno tako sedaj v povprečju prodamo slabih 200 vozil na LPG, menimo pa, da se bo prodaja še povečala, saj je doplačilo, ki je med 600 in 1000 evri, odvisno od modela, konkurenčno tudi naknadni vgradnji,« nam je povedala Milica Kopanja Šircelj z Opla Slovenija in dodala, da imajo vozila s tovarniško vgrajenim sistemom tudi nekaj prednosti pred predelanimi: »Pogon je namreč posebej oblikovan za delovanje na LPG, posebni ventili in vložki sedežev ventilov so tisti, ki zagotavljajo vzdržljivost, tu pa je tudi dveletna garancija proizvajalca.«