Kdor se v hitrem drncu v ljubljansko mestno središče spusti po Vegovi ulici, bo za nekaj trenutkov obiskovalec Ulične galerije. V ciklu tamkajšnjih razstav, duhovito imenovanem Mimogrede, so pred nedavnim odprli razstavo mlade večmedijske umetnice Neže Jurman, bolj znane kot Nez Pez. Čeprav se avtorica – sicer diplomirana kiparka, a jo zanimajo tudi umetnost ilustracije, grafike, grafitov, videa in zvoka ter scenografije in kostumografije – pretežno posveča risbi na različnih podlagah, njena tehnika praviloma teži k uporabi preprostih materialov in zgolj na videz lahkotnih prizorov iz skicirke. Kar je razmeroma praktično, saj so njena dela – najsi v njih opozarja na družbeno problematiko ali zgolj sledi trenutnemu nareku igrive intuicije – pogosto umeščena prav na zidove centrov urbane kulture.
Intuicija kot strategija
Kot pojasnjuje Nez Pez ob tokratni razstavi, mesto in ulice že vsebujejo elemente, s katerimi pri svojem ustvarjanju nadalje manipulira, tako da si je ob tej priložnosti vnaprej pripravila le abstraktno plakatno podlago, nekakšen plakatni triptih iz skenov in fotografij. S pomočjo računalniške obdelave je skenirala folije, pleksi stekla in slikarska platna, na katera je prej risala in jih praskala, na sami lokaciji pa jih je nadgradila z ilustracijo s spreji. Sama podlaga spominja na sivo-moder oljni madež, avtorica pa jo je dopolnila z ilustracijo stroja. »Stroj požira madež sveta, iz njega pa se kadi dim. Vse poganja elektrika, seveda pod sistemi nadzornih kamer. Tudi luknja pod plakati opozarja na svetovni razkroj, zato sem jo zapolnila z utapljajočimi se kipci ljubkih medvedkov, ki iščejo rešitev,« pove.
Izhodišče njenega dela posledično ostaja introspekcija ulice, a tudi lastnega ustvarjanja. »Nisem prepričana, da načrtno uporabljam različne medije in kolažiranje, umetniški proces se zgodi sam od sebe. Tudi koncept cikla Mimogrede umetniku omogoča, da se ne obremenjuje vnaprej s stalno produkcijo, ampak ustvari nekaj v trenutku, tako pa v svojem delu intuitivno uživa, ne da bi ga ves čas skrbelo, ali bo rezultat res posledica dobro premišljene strategije,« še izpostavlja Nez Pez in ob tem spomni, da ima sproščena mimobežnost Ulične galerije, v kateri se nehote ustavijo mimoidoči, učinke tudi na ustvarjalca, ne le na gledalca.
Osebni vodnik po mestu
Ulična galerija na Vegovi je plod sodelovanja družbe TAM-TAM in Kina Šiška. Na pobudo omenjene družbe, ki se ukvarja z zunanjim oglaševanjem, je nastala že februarja lani, razstave slikarjev, fotografov in oblikovalcev, denimo Arjana Pregla in Alena Ožbolta, pa so takrat pripravljali v sodelovanju s kuratorico in slikarko Ireno Kazazić. Iz Kina Šiška, kjer so prevzeli letošnjo kuratorsko taktirko, sporočajo, da se razstavni cikel Mimogrede osredotoča na pomen mesta kot živega organizma, ki ga umetniki s svojimi deli, tudi v živo ustvarjenimi v javnem prostoru, pomembno sooblikujejo. »Mesto tako nastopa kot umetnikov atelje, umetnik kot tisti, ki opazuje, reflektira, beleži in izpostavlja, pa postane mimoidočemu sprehajalcu, obiskovalcu ali domačinu osebni vodnik po mestu.
