Na razstavi v MGLC je na ogled skrbno prebran opus najboljših grafik iz fundacij, ki segajo tudi na področje slikarstva in odmevajo v treh bronastih umetninah.
Konec 50. let prevladujejo abstraktne črno-bele grafike, v katerih se izraža z ekspresivnimi vpisi, ki tvorijo paleto tekstur v različnih slojih sveta, v katerih živimo. V šestdesetih se v pravljični lepoti liričnih let pojavijo značilni znaki, kot je križ, in materiali (seno, papir), kot igra med reliefnimi odtisi in pravimi materiali. Neverjetna umetniška plodovitost se nadaljuje v osvobojeni gesti in aluzijah na figure v smislu zatona Evrope, ki umira od zmagoslavja in slabe vesti. Ta težnja gledalca najbolj preseneti v raztrganem zvonu in veliki skulpturi fotelja, ki združuje vse izrazne značilnosti umetnika: navidezno usnje je v resnici bron, odtis umetnikove leve roke na naslonjalu, črna sled, ki objema stol prek križa do znaka za neskončnost, številke, puščice, razpadanje materiala itd. govorijo o človeški bivanjski razsežnosti, njegovih sanjah, mislih, tragediji in majhnosti, ki deluje pretresljivo in resnično.
Razstava je edinstvena izkušnja skozi drugo polovico 20. stoletja, ki se danes zdi oddaljen čas, vsaj kar zadeva lirično občutljivost za eksistencialna in družbena vprašanja, ki jih umetnik lahko izrazi skozi najbolj običajen material. Izpostaviti velja inovatorski pristop k izraznim možnostim grafične obrti. Razstavo odlikuje tudi Tapiesov pedagoški laboratorij, namenjen otrokom in odraslim, da prisluhnejo glasbi ali se poigrajo z didaktičnimi pripomočki ter sprostijo svojo ustvarjalnost in izdelajo kolaž.
