Značilnost iztekajočih sezon v smučarskem teku in biatlonu je v obeh panogah zelo podobna. Najboljši so imeli izjemne, celo rekordno dobre zime. Slovenska bera je skromnejša, celo najskromnejša v zadnjem obdobju. To je videti po plati športnih dosežkov in tudi po denarnih nagradah, zasluženih na tekmah svetovnega pokala in v svetovnem prvenstvu.
Tako je najboljša tekačica sezone Therese Johaug zmagala kar na 17 posamičnih tekmah zime, rojak Martin Johnsrud Sundy na 14 (35 preizkušenj), najboljši biatlonec Martin Fourcade na desetih (24 tekem). Edina in najbolj primerljiva skupna valuta merjenja dosežkov je, pa če je ljudem všeč ali ne, vseeno denar. Po tem kriteriju so mogoče tudi primerjave. Omenjena trojica je z zaslužkom naredila tudi rekordno dober posel za svoj žep, saj je 395.355 zasluženih evrov male Norvežanke tudi rekordno visok denarni zaslužek v teh dveh panogah. Doslej je veljal lanski rekord Marit Bjoergen (277.208).
Martin John Sundby je z zaslužkom 373.780 kar za 210.000 evrov presegel svojo lansko številko. Petdeset tisočakov več je zaslužil tudi Francoz Martin Fourcade (285.250), ki kraljuje na vrhu biatlonskih lestvic že pet sezon. Celo najboljša biatlonka zime, Čehinja Gabriela Soukalova, se po zaslužku (224.750 evrov) lahko primerja s slovenskim junakom zime Petrom Prevcem (228.382). Za veliko četverico (Johaug, Sundby, Fourcade, Soukalova) je dokaj velik padec. Le še Norvežanka Ingvild Flugstad Oestberg je presegla mejo dvestotih tisočakov (217.321). Drugi biatlonec sezone Johannes Thingnes Boe (142.250) je komaj za polovico presegel številko, nakazano na bančni račun biatlonca iz Pirenejev.
Izjemno nizka je slovenska biatlonsko-tekaška bera. Zgolj Jakov Fak s štirimi uvrstitvami med deseterico (11.500 evrov) ter Vesna Fabjan in Anamarija Lampič z eno uvrstitvijo na sedmo mesto s tisoč zasluženimi švicarskimi franki (918 evrov) so na tekmah svetovnega pokala še nekaj dodatno zaslužili za svoj žep. Uvrstitve biatlonskih štafet med deseterico, mešane na osmo v Oestersundu in ženske na deveto na svetovnem prvenstvu na Holmenkollnu, kot niti tekaške v Planici ni bilo več v dosegu nagradnega sklada Mednarodne biatlonske zveze IBU oziroma FIS. Ni bilo niti za kavico.
Tudi sicer je pravilnik nagradnega sklada za tekaške tekme svetovnega pokala najmanj socialno naravnan med vsemi panogami z najdaljšo tradicijo. Čeprav je smučarski tek najbolj dostopna panoga po vsej zemlji v deželah s snegom, je švicarskega tisočaka ali več zaslužilo le štirideset tekačic in petdeset tekačev. Tekačica Alenka Čebašek denimo kljub šestnajstim uvrstitvam med trideseterico ni bila bogatejša niti za evro. Ob tem je norveška reprezentanca z vsemi tekačicami in tekači skupaj pobrala kar sedemdeset odstotkov nagradnega sklada.
Slovenske tekačice so nabirale predvsem točke. »Naš cilj je, da tudi brez Katje Višnar dosežemo lanski nivo točk svetovnega pokala,« je bil pred sezono jasen Marko Gracer, glavni trener slovenske tekaške reprezentance. To se ni zgodilo. Skupno je pet tekačic, vključno s tremi najmlajšimi, Anamarijo Lampič, Niko Razinger in Leo Einfalt, ki sodijo med deset najbolj perspektivnih tekačic svetovnega nivoja, doseglo 457 točk v svetovnem pokalu. Lani so s Katjo Višnar, ki se s sinčkom Ludvigom polno motivirana vrača v tekmovalno areno, nabrale 601 točko.
Ženska reprezentanca je končala zimo na desetem mestu posebne razvrstitve pokala narodov. Biatlonci lani še deseti in s tem nagrajeni z desetimi evrskimi tisočaki iz sklada IBU so letos padli na 16. mesto, biatlonke so 18. Glede slovenskega ženskega biatlona je zanimivo dogajanje zadnjih dni, ko sta nastop na državnem prvenstvu v soboto na Pokljuki napovedali dve tekačici – Lea Einfalt in Manca Slabanja. »Ne, ne grem med biatlonke. Želim pa se preizkusiti tudi s puško,« je odločitev po zmagi štafete Triglava na državnem prvenstvu na Soriški planini malce z zadrego razkrila Lea Einfalt, srebrna na svetovnem prvenstvu mlajših članic.
Z zaslužkom so povezane tudi druge odločitve. Kako modro previdna je bila s plati bere sezone odločitev Jakova Faka, da ob spremembah v reprezentančni strukturi po koncu lanske zime ni silil v tvorjenje svoje spremljevalne ekipe. Kot tretji zime 2014/15 bi z bruto zaslužkom 118.000 evrov lahko delno sofinanciral svoj vadbeni program, a se je zagotovo zavedal tveganja. Tako je bilo razporejeno na celotno reprezentanco. Predsednik panoge Marko Dolenc zatrjuje, da tudi skromnejši dosežki ne bodo ogrozili delovanja panoge, in zagotavlja, da bodo že prve dni aprila imeli postavljeno reprezentančno strukturo za prihodnjo sezono. Tudi s spremembami. Bolj zapletena je situacija v smučarskih tekih. Predsednik panoge Janez Vodičar je še vedno v napovedanem odstopu, dokončno na bližnji seji zbora za teke. Resni kandidat je Simon Jan. Tudi reprezentanca bi po dolgih letih, ko je na čelu vseh odločitev glavni trener in vodja reprezentanc Marko Gracer, potrebovala renesanso.
