»Tu na Holmenkollnu sem kar ostal zbran. To je dobro, gre le za svetovno prvenstvo, tu je pritisk največji,« je bil Jakov Fak ponosen in zadovoljen po preizkušnji na starodobni razdalji na dvajset kilometrov. Z eno zgrešeno tarčo je znova dokazal, kako dobro zmore prenašati pritisk najpomembnejših tekem. Tek sicer ni bil na ravni »turbo zlatih časov« (12. čas dneva), a vseeno na najvišji ravni te zime.
Minuto pribitka je sicer malce obžaloval, tako kot tudi »nehvaležno« četrtouvrščeni Johannes Thingnes Boe:»Tarčo sem zgrešil za debelino človeškega lasu, ob tem pa sem bil najbližje prvaku v vsej zgodovini, ne da bi končal na stopničkah.« Junaki dneva, nepremagljivi Francoz Martin Fourcade ter ostrostrelca Avstrijca Dominik Landertinger in Simon Eder, so bili od Faka vendarle hitrejši v smučini ali na strelišču za več kot minuto. In s tem nedosegljivi teoretično in praktično.
Za turbo hitrega Fourcada je to že četrto zlato v Oslu, kar je nedvomno dosežek za zgodovino. Hkrati je šele prvi med 33 prvaki v 44 izvedbah tekem v tej starodobni disciplini od začetkov leta 1958, ki mu je uspel trojček zmag zapored. Zadnji pred super Francozom je bil ravno Jakov Fak v Ruhpoldingu 2012. Biatlonec iz Mrkoplja je upravičil sloves in po novem vrhunskem dosežku le kimal, kako dobra je bila odločitev o startu v začetku startne liste. »Mislim, da je bila smučina v začetku le hitrejša, kasneje se je začelo vdirati,« je ocenjeval razmere.
S šestim mestom je bil vseeno zelo blizu »največjemu podvigu v zgodovini doslej«, kot je pred prvenstvom omenjal morebiten lov na kolajno. Dosežek le potrjuje njegov trend skozi leta. Od prodora v svetovni vrh pred sedmimi leti je na vseh najpomembnejših tekmah ob eni izjemno visoki uvrstitvi (pet kolajn) vsakič nanizal vsaj še po eno uvrstitev med deseterico. Tudi na svetovnem prvenstvu leta 2009, ko ga je biatlonski svet šele spoznaval, je ob bronasti kolajni na tej dvajsetki vpisal že 14. mesto. Ali statistično: povprečje uvrstitev najboljših dveh nastopov na zadnjih sedmih velikih tekmovanjih, svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, je 5,78. Kar je, naključje ali ne, tudi statistika s Holmenkollna.
Na strelišču je bil sploh dober slovenski dan. Tako kot Jakov Fak sta le eno tarčo zgrešila tudi Rok Tršan (33. mesto), ki je v biatlonu šele 18 mesecev, in Miha Dovžan (43. mesto) v prvi članski sezoni. Za oba najmlajša je to dosežek kariere. »Zelo smo veseli ekipnega uspeha,« je bil nad ekipnim dosežkom zime, ki šteje v pokal narodov IBU, še posebej vesel trener Tomaš Kos. In to brez Klemna Bauerja na tekmi. S tem se je po skromni zimi tudi češkemu strokovnjaku bistveno olajšal »nahrbtnik«. Še bolj se je obrnil pogled do pomočnika trenerja Janija Grila, ki je bil po slabem uvodnem delu dežurni krivec in edini dobil odpoved, sedaj pomoč Jakovu prinaša uspehe. In tudi Lea Einfalt, ki ji je Gril pomagal, je pritekla tekaško kolajno na svetovnem prvenstvu do 23 let.
Do konca prvenstva, ki se bo zaključilo v nedeljo s prestižnim skupinskim startom, bo za češkega strokovnjaka še malce delikatna odločitev, ali Jakova Faka vključiti v štafeto v soboto ali naj počiva za obrambo naslova svetovnega prvaka na nedeljski prestižni tekmi skupinskega starta. Odločitev bo precej olajšal sam Jakov, ki je zelo tekmovalen in kolegialen. Štafet doslej nikoli ni izpuščal zaradi individualnih projektov. Še posebno v dneh, ko reprezentanco le preveva nekaj evforije dobrih dosežkov. Danes bo ženska štafetna tekma, a brez evforičnih pričakovanj.
