Jožica Horvat iz Straže je 14. marca zaradi sepse umrla v novomeški bolnišnici. Tja so jo kljub zelo slabemu počutju in bolečinam prepeljali šele dva dni po prvem klicu v sili na številko 112. Njen soprog Stjepan Horvat se sprašuje, ali bi bila danes še živa, če bi se v zdravstvu odzvali bolje in prej. Prijavo o smrti 64-letne bolnice po dolgem čakanju na prevoz v bolnišnico so že prejeli na zdravniški zbornici. Napovedujejo, da se bodo poglobili v zdravljenje pokojnice, pa tudi organizacijo pomoči v tem primeru.
Šest ur čakala že na rešilca, ki je ni odpeljal
Septembra lani je bila Jožica Horvat v novomeški bolnišnici operirana na desnem kolenu. Ker pa se rana ni celila, kot bi bilo treba, so okrevanje v zdravilišču prestavili. V zdravilišče sta se z možem tako odpravila 8. marca letos. »Ker je ženo zelo bolelo v križu, jo je zdraviliška zdravnica najprej napotila na masažo hrbta. Kakšni dve uri po masaži pa je ženo začelo še bolj boleti.« Naslednje dni se je počutila še slabše. »O tem sem povedal tamkajšnjemu zdravniku, ki je v sobo poslal sestro, da ji je dala injekcije analgina. Zdravniku sem takoj povedal tudi, da je bila pred dvema letoma v bolnišnici zaradi hude slabokrvnosti.«
11. marca sta Horvatova odšla domov. »Takoj sem se odpravil k dr. Kokalju v Straži, ki je bil dolga leta naš družinski zdravnik. Ni je prišel pogledat, ampak mi je na listek zgolj napisal telefonsko številko novomeške bolnišnice in mi dal v roke še ženin izvid o slabokrvnosti izpred dveh let. Nikogar nisem dobil na tisto številko, zato sem prek številke 112 klical na novomeško urgenco. Vse sem jim pojasnil, povedal, da je z njo zelo hudo, in jih opozoril tudi na njeno slabokrvnost. To je bilo okrog 12. ure.« Rešilec je prišel šele ob šestih zvečer. Jožice Horvat niso prepeljali v bolnišnico, je pojasnil njen mož, ampak so ji dali injekcije proti bolečinam. Zdravnik, ki je prišel z rešilcem, je dal po njegovih besedah še recept za tablete proti bolečinam.
Po njih se je počutila malo bolje, v nedeljo zjutraj pa znova zelo slabo. Ob devetih zjutraj je Stjepan zato znova poklical na 112. »Prosil sem jih, naj pridejo ponjo, ker je bilo z njo res hudo. Prišli so čez tri ure.« Njegovo ženo so odpeljali v novomeško bolnišnico in jo po odvzemu krvi namestili na intenzivno terapijo internega oddelka. Stjepan je medtem odšel domov po nekaj njenih stvari. »Ko sem se okrog 15. ure vrnil, mi je zdravnica povedala, da ima žena sepso in da je hudo. V ponedeljek zjutraj so mi povedali, da je zelo kritično in da najbrž ne bo preživela. Ob devetih sem spet klical, zdravnik mi je povedal, da ima žena le še nekaj minut življenja. Čez slabo uro je umrla.« Obdukcija je pokazala, da se je Jožici Horvat v operiranem kolenu nabiral gnoj.
Ključna ravno hitra diagnoza
Kako sta lahko od prvega klica na 112 do prevoza v bolnišnico minila kar dva dneva? Zasebni splošni zdravnik Franci Kokalj iz Straže nam je potrdil, da je Horvat 11. marca prišel k njemu v ambulanto in povedal, kako hudo je z ženo. »Da bi zadevo pospešil in da ne bi čakali name, imel sem namreč polno čakalnico, sem mu dal telefonsko številko dispečerja v novomeški bolnišnici. Gospod naj bi torej poklical nujno medicinsko pomoč, da bi ženo čim prej pregledali in spravili v bolnišnico. Kako je zadeva potem potekala, pa ne vem,« je dejal Kokalj.
Ali bi Jožica Horvat preživela, če bi jo v bolnišnico prepeljali že v petek, je nemogoče z gotovostjo reči, bi pa zagotovo imela vsaj večje možnosti, meni strokovna direktorica novomeške splošne bolnišnice Lučka Kosec. »Ko je v nedeljo gospa prišla v bolnišnico, je bila že v hudem septičnem šoku. Če se sepsa pravočasno prepozna in zdravi z antibiotiki, je možnost preživetja bistveno večja. Takšno zdravljenje prepreči, da bi se razširila. Je pa res, da je sepso težko prepoznati, poleg tega pa se zelo hitro širi,« je pojasnila. O nujni pomoči oziroma ukrepanju na terenu so v tem primeru odločali v sosednjem zdravstvenem domu, so nam pojasnili v bolnišnici. Na pojasnila novomeškega zdravstvenega doma še čakamo.
Na Zdravniški zbornici Slovenije so medtem že prejeli prijavo o smrti bolnice, ki je ob sepsi dobra dva dni čakala na prevoz v bolnišnico. »Zdravstveni sistem je v tem primeru odpovedal. Ravnanje ni bilo optimalno,« je jasen predsednik zbornice prim. . V nadaljevanju pa bo treba odgovoriti tudi na to, v kateri točki obravnave in zakaj se je to zgodilo, je dodal. Sedanja zakonodaja sicer ne omogoča sistemskih nadzorov, ki bi zajeli več ravni zdravstva in več strok skupaj, je spomnil Možina. Vseeno pa bodo skušali na zbornici, kjer bo zdravljenje Jožice Horvat sprva obravnaval odbor za strokovno-medicinska vprašanja, pri tem zajeti tudi organizacijo pomoči in ne le ravnanja posameznikov. To je nujno, da bi se lahko zdravstvo iz morebitnih napak kaj naučilo, je poudaril Možina.
