»Zdravljenje okužbe, ki jo težko predvidevamo, prepoznavamo in zdravimo, je dolgotrajno in drago. V ZDA so stroške zdravljenja najdražje bolezni, ki se zdravi v bolnišnicah, ocenili na 25 milijonov dolarjev na bolnika. Pri nas dobimo za zdravljenje bolnika s težjo obliko sepse 4300 evrov in za bolnika z lažjo sepso 3600 evrov,« je opozoril prim. asist. dr. Igor Muzlovič in dodal, da so indirektni stroški te bolezni, ki je v strahovitem vzponu, po bolezni še trikrat višji.
Kljub protimikrobnim zdravilom, podpornemu zdravljenju in sodobni opremi pojavnost bolezni tako v svetu kot pri nas še vedno strmo narašča. Število bolnikov se je v zadnjem desetletju potrojilo, tudi njena smrtnost ostaja nesprejemljivo visoka, opozarjajo zdravstveni delavci. »V Sloveniji smo leta 2008 imeli 668 primerov sepse, pet let pozneje pa že 1068 oziroma kar 63 odstotkov več, najpogosteje zaradi okužbe pljuč,« opozarja Muzlovič. Dodaja, da se prav zato pridružujejo svetovni pobudi, da bi do leta 2020 znižali incidenco sepse za najmanj 20 odstotkov in za deset odstotkov zvišali preživetje bolnikov s sepso. To bi lahko med drugim dosegli z izboljšanjem higiene rok, zagotavljanjem varnih porodov, izboljšanjem sanitarnih pogojev, ustrezno prehrano, čisto vodo, cepljenji, umestitvijo sepse v prioritetne zdravstvene programe in učinkovitim programom kontrole in obravnave sepse v vseh državah. Za dan ozaveščanja strokovne in laične javnosti o sepsi so pred tremi leti izbrali 13. september, ko so v nedeljo na teku Stop sepsi v Mostecu v Ljubljani tekli tudi ozaveščeni Slovenci.
Najpomembnejša je prva ura
Anketa, ki so jo izvedli v sklopu ozaveščanja, je pokazala, da slovenska laična javnost pozna sepso, njene znake in zaplete bolje kot v nekaterih drugih okoljih, a stanje tudi pri nas ni zadovoljivo, so ocenili na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, kjer so v sodelovanju z Društvom zdravstvenih delavcev za infektologijo in Slovenskim združenjem za intenzivno medicino organizirali tudi simpozij z okroglo mizo na temo sepse. Na simpoziju so izpostavili predvsem pomen takojšnjega prepoznavanja in ukrepanja, saj je dragocena prav vsaka ura. »Ob hitrem ukrepanjem ima bolnik s sepso bistveno večje možnosti za preživetje,« je opozoril prof. dr. Matjaž Jereb in dodal, da številne raziskave potrjujejo, da je za antibiotično terapijo ključna prav prva ura. Vsaka naslednja poveča tveganje preživetja za 7,6 odstotka. Seveda je ključno tudi, da dobi bolnik pravi antibiotik in je v najkrajšem času sprejet na intenzivno zdravljenje. Tu pa se pri nas v praksi vsakodnevno zatika, opozarja strokovnjak in pojasni, da tudi če pride bolnik pravočasno do zdravnika, se sepso pravočasno prepozna in se bolniku takoj ponudi ustrezno tekočinsko in antibiotično terapijo, postelj ni. V času čakanja na posteljo pa se lahko bolnik zruši, opozarja Matjaž Jereb in doda, da je smrtnost zaradi sepse tudi pri nas odločno previsoka. Podatkov o epidemiologiji sepse sicer nimamo veliko, iz podatkov med letoma 2011 in 2013, ko so na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL spremljali 76 najtežjih bolnikov s hudo sepso, pa izhaja, da je bila smrtnost 36,8-odstotna.
Sepsa ima več obrazov
Skupni podatki različni raziskav kažejo, da ima sepso v svetu od 50 do 300 bolnikov na sto tisoč prebivalcev in od pet do deset bolnikov, ki jih sprejmejo v bolnišnico. »Ker smo v UKC Ljubljana lani zdravili 118.000 bolnikov, to pomeni, da je imelo sepso od 5000 do 10.000 bolnikov oziroma 15 do 20 odstotkov bolnikov, ki smo jih sprejeli na intenzivno zdravljenje. Pogosto zbolevajo predvsem starostniki nad 65 let in novorojenčki, problem so tudi urgentni operativni posegi, velik problem pa je še imunokompromitiranost,« poudari strokovnjak in sklene, da novejše raziskave v ZDA in Angliji vendarle nakazujejo določene premike v pozitivno smer, saj ob naraščajočem številu bolnikov nekoliko narašča tudi preživetje bolnikov s sepso.
Več kot 100.000 primerov sepse na svetu se vsako leto pojavi v nosečnosti ali ob porodu. »Sepsa v nosečnosti ima veliko obrazov, najbolj pa prizadene prav najmanjše in najbolj nezrele,« opozarja dr. Maja Pavčnik in dodaja, da sodobna medicina rešuje življenja najmanjših nedonošenčkov, a prav pri njih hkrati povečuje tveganje za sepso. In čeprav je smrtnost zaradi sepse pri otrocih manjša kot pri odraslih, so posledice sepse pri otrocih, ki se kažejo v kognitivnih in funkcionalnih motnjah, se pravi invalidnosti, slepoti in gluhosti, zelo hude. Tudi pri najmlajših je ključna pomoč v prvi uri, vsako naslednjo uro pa se tveganje za smrtni izid poveča za 40 odstotkov, poudarja Pavčnikova. Zgovoren je tudi podatek, da vsako leto zaradi sepse umre šest milijonov novorojenčkov in otrok.