V 50 letih se je povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za 1,7 stopinje Celzija, količine padavin in snega pa vsako desetletje upadejo za približno dva oziroma 15 odstotkov glede na dolgoletno povprečje. A to je pravzaprav šele začetek. Že sredi stoletja bodo temperature še za stopinjo ali dve višje, do konca stoletja pa lahko v naši državi pričakujemo do 3,5 stopinje Celzija toplejše ozračje in za desetino manj padavin, napoveduje Agencija RS za okolje (Arso).
Bolj suho, vroče in mokro
V nasprotju s pričakovanji se pri tem prekomernega sonca bolj kot na Obali lahko bojijo v Panonski nižini. Kajti po ugotovitvah agencije se temperatura v vzhodni polovici Slovenije dviguje hitreje kot na zahodu. Nasprotno v zahodnem delu države vse pogosteje zapirajo dežnike. Na Obali že zdaj vse manj dežuje, medtem ko v Alpah vse bolj pogrešajo sneg, obeti za prihodnost pa niso nič boljši. »V Sloveniji bo v prihodnosti bolj suho, bolj vroče in bolj mokro,« je ob svetovnem dnevu meteorologije včeraj povedala Mojca Dolinar z Arsa. Več padavin in s tem možnosti za poplave bo sicer pozimi, poletjem pa bodo vse izraziteje in dlje vladale visoke temperature in suše.
Odstopanje tudi v nasprotno smer
Vmes bo gotovo tudi kakšno leto, ko bodo stvari postavljene na glavo, saj se bo podnebje segrevalo nihajoče in torej tudi z odstopanji v nasprotno smer od prevladujočih trendov. To lepo kaže eno najhladnejših let zadnjih desetletij – leto 2010 –, ki pa bi se kljub temu v 60. oziroma 70. letih prejšnjega stoletja uvrstilo med najtoplejša leta. »Tako hladnih let, kot smo jih imeli takrat, pri nas ne bo več,« je pojasnila Dolinarjeva.
Pričakujemo lahko vse več vročih dni, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija, in tropskih noči, ko se zrak ne ohladi pod 20 stopinj Celzija. Prvih imamo že zdaj trikrat več kot pred pol stoletja (njihovo število se je z deset povzpelo na 30 v enem poletju), soparne noči pa so z enega do dveh primerov na desetletje poskočile na sedem primerov na desetletje.
Cena takšnih vročinskih obremenitev, ki telesu ne privoščijo niti nočne ohladitve in počitka, je lahko visoka. Rekordno vroče poletje je leta 2003 samo v zahodni Evropi terjalo 50.000 do 70.000 dodatnih smrti. Pri tem pa niso problematični le vročinski valovi, temveč je zdravju nevaren tudi splošen dvig temperatur, saj prinaša ugodnejše pogoje za razmnoževanje klopov, komarjev in drugih prenašalcev bolezni, daljše sezone cvetnega prahu in z njim povezane alergije, večjo onesnaženost zraka (predvsem težave zaradi ozona)... Ob zdravju prebivalstva podnebne spremembe ogrožajo tudi našo oskrbo z vodo in izkoriščanje drugih naravnih virov, prehransko varnost, premoženje ljudi, države in gospodarstva...
Edini brez strategije
Kljub temu podnebne spremembe lahko izkoristimo, poudarja Dolinarjeva in za primer navaja povečevanje zelenih in vodnih površin v mestih, ki lahko preprečijo preveliko segrevanje betonskih džungel. A kaj ko je Slovenija edina država v Evropi, ki še nima sprejetega niti načrta za omilitev vplivov podnebnih sprememb na vode, kaj šele širše strategije prilagajanja.
Podnebne spremembe v Sloveniji
Arso
PODATKI
odstopanja od dolgoletnega povprečja 1961–2011
1961
1971
1981
1991
2001
2011
Temperature rastejo
+0,33 °C vsako desetletje
2.0
1.5
1.0
0.5
0.0
-0.5
-1.0
-1.5
Vse manj padavin
−2 % vsako desetletje
140
120
100
80
60
Vse tanjša snežna odeja
−15 % vsako desetletje
400
300
200
100
0
+2 % vsako desetletje
Vse močnejše sončno obsevanje
120
110
100
90
80
