Stanje slovenskih rek je precej slabše od ugotovljenega, so na včerajšnji predstavitvi ekološkega stanja rek, ki jo je agencija za okolje (Arso) pripravila pred današnjim svetovnim dnevom voda, odkrili različni predstavniki strokovne javnosti. V Arsu so sicer ocenili, da je skoraj 60 odstotkov slovenskih rek in njihovih pritokov ter jezer v dobrem ali celo zelo dobrem stanju, kar pomeni, da jih človek s svojim onesnaževanjem, zajezitvami in drugimi posegi še ni bistveno spremenil in ogrozil.
Nepopolne meritve in zavajajoče analize
V primerjavi s preteklimi meritvami in analizami so tako v agenciji zaznali manjše onesnaževanje rek s fekalijami in drugimi organskimi snovmi (zaradi nameščanja in posodabljanja čistilnih naprav po državi), medtem ko je onesnaženost s kmetijskimi pesticidi, industrijskimi kemikalijami in drugimi tako imenovanimi posebnimi onesnaževali ostala nespremenjena. Največji problem pa so zajezitve, betoniranje rečnih strug in druge hidro-morfološke obremenitve. »Kar 30 odstotkov rek ne dosega dobrega ekološkega stanja glede na ta pritisk,« je opozorila Maja Sever iz Arsa. Naj dodamo, da je ekološko stanje vseevropsko poimenovanje za celovito analizo vseh človeških dejavnosti in posegov, ki obremenjujejo posamezno reko.
A v razpravi po predstavljeni analizi se je izkazalo, da je stanje slovenskih rek najverjetneje precej slabše od prikazanega. Različni predstavniki strokovne javnosti so ugotavljali, da ne glede na vse količine posebnih onesnaževal v vodi (med njimi nevarnih PCB in težkih kovin) rekam sploh ni mogoče pripisati slabega ali zelo slabega stanja, saj za posebna onesnaževala velja zgolj tristopenjska lestvica razvrščanja v kategorije zelo dobrega, dobrega in zmernega stanja. Četudi se recimo onesnaženost z industrijskimi kemikalijami in drugimi nevarnimi snovmi v vodi iz leta v leto povečuje, reka bolj kot zmerno onesnažena uradno sploh ne more biti.
Poleg tega Arso na manjših vodotokih (kot so pritoki Drave ali Ledave) sploh ne opravlja meritev, temveč jim kar enostavno pripiše enake značilnosti kot glavnemu vodotoku.
V Arsu priznali spornost ocen
Tudi tam, kjer državni uradniki opravljajo meritve, te niso popolne. Ribe so poleg manjših živalskih organizmov in vodnih rastlin eden glavnih pokazateljev dejanske degradiranosti reke, a jih Arso doslej sploh ni vključeval v analize in jih ponekod najverjetneje še lep čas ne bo. V agenciji so namreč za zdaj izdelali le metodologijo za spremljanje rib v alpskih in panonskih rekah, ne pa recimo tudi v velikih rekah. Da bi zato slovenske reke lahko bile v slabšem stanju, kot kažejo uradne ugotovitve, je tako priznala celo predstavnica Arsa Maja Sever.
