Ljubljana je razvojno najprodornejša občina leta 2016. Tako je po presoji več kot petdesetih različnih kazalnikov in rezultatov kvalitativne raziskave odločila strokovna komisija, ki od leta 2012 občinam podeljuje nagrado zlati kamen. Med letošnjimi 12 finalistkami so bili še posebno pozorni na njihov odnos do trajnostne mobilnosti. Ob absolutni zmagovalki Ljubljani so regijske naslove osvojile še občine Nova Gorica, Velenje in Ptuj.
Priznanje so Ljubljani podelili na včerajšnjih tradicionalnih 10. Dnevih občin in srečanju županov. Ob plaketi, ki bo bržkone krasila občinsko stavbo, je občina prejela tudi povsem praktično nagrado – aplikacijo za upravljanje pametnega mesta, prek katere bodo lahko občani odslej sprotno spremljali razvojno uspešnost svoje občine, porabo proračuna in potek razvojnih projektov.
Zmaga je bila prepričljiva
Ljubljana je komisijo letos prepričala trikrat. Je edina prestolnica, ki je dvakrat prejela evropsko nagrado za trajnostno mobilnost. Temu področju med vsemi občinami namenja največji delež proračuna. Predsednik strokovnega sveta izbora prof. dr. Andrej Černe pojasnjuje, da je mesto poleg tega v zadnjem letu doseglo izjemen napredek, z uvedbo deljenega prostora na Slovenski cesti pa prineslo prelom v miselnost, kako razumeti mesto. »Ljubljana je iz mirnega mesta z nadihom provincialnosti v dveh desetletjih postala sodobna evropska prestolnica in prava turistična uspešnica,« meni Černe.
Župan Zoran Janković je vesel, da se je nazivu zelene prestolnice Evrope pridružila tudi nagrada zlati kamen. »Vse to kaže, da so naša prizadevanja prava, saj s trajnostnim razvojem skrbimo za solidarnost tudi z generacijami, ki prihajajo,« je pojasnil.
Nagrade ni mogoče kupiti
»Raziskava je neodvisna, izbora ali nagrade ni mogoče kupiti,« pravi vodja projekta Zlati kamen in poudarja, da rezultati predstavljajo dober pregled slovenske lokalne samouprave, saj so v analizo vključene vse občine. Letos so med njimi iskali pionirje na področju trajnostne mobilnosti – torej tiste občine, ki so se tega področja lotile, ne da bi jih k temu spodbudil državni ali evropski denar oziroma prisila. Izkazalo se je, da je med občinami le malo takšnih. Razloge je mogoče iskati v tem, da občine zgolj čakajo na državno strategijo, in v miselnosti, da je strateški pristop k trajnostni mobilnosti primeren za večje kraje. »Toda primeri, kot so Radlje ob Dravi ali Brda kažejo, da lahko tudi manjše občine s spretnostjo, domiselnostjo in majhnimi ukrepi naredijo kar nekaj pri prehodu na manj škodljive oblike prevoza,« so prepričani sodelavci projekta Zlati kamen.
