Eden tistih slovenskih županov, ki so pogosti gostje raznih sodišč, je tudi žužemberški župan Franc Škufca. A če se ponavadi pojavlja v vlogi obtoženega, je bilo včeraj drugače. Občina je namreč vložila tožbo zoper šest opozicijskih občinskih svetnikov, ki so marca 2014 v glavi vabila za sklic izredne seje v zvezi s komunalnim prispevkom uporabili grb občine in njene podatke. Jože Zupančič, Franc Jarc, Albin Ljubo Jarc, Genovefa Maver, Jože Jenkole in Iztok Može naj bi s tem ponaredili listino, nasprotno pa obtoženi trdijo, da so delovali v skladu z zakonodajo, poslovnikom občine in statutom občinskega sveta. Albin Ljubo Jarc je bil poleg tega obdolžen še, da je občinske simbole uporabil tudi pri predlogu pravilnika o prevozu pitne vode.
A sodnica Melita Perko je odločila: občinski svetniki niso krivi. Po njenem mnenju so nastopali zgolj kot posamezniki in ne kot zastopniki občine, prav tako po njenem mnenju niso imeli namena škodovati občini.
Statut in poslovnik razumejo različno
Toda Škufca in zagovornik Borut Škerlj sta prepričana, da so svetniki ravnali protizakonito. »Lahko bi se zgodilo, da bi tak obrazec, s simboli in podatki občine, celo objavili v uradnem listu, misleč, da je dokument spisala občina. V statutu in poslovniku ter v odloku o uporabi simbolov občine je jasno zapisano, kdo lahko uporabi simbole občine ter za kakšne namene,« je dejal Škufca. A po Možetovih besedah te zadeve niso bile nikoli jasne: »Nikjer ni omenjeno, da bi morali občinski svetniki, ki smo del organov občine, zaprositi za dovoljenje za uporabo občinskih simbolov. Po drugi strani pa so lahko razna društva brez vsakršnih težav na svojih prireditvah uporabljala občinski grb. Vse je obrnjeno na glavo.«
Jenkoletov zagovornik Marko Rajčević Lah sicer meni, da očitana dejanja v nobenem pogledu ne morejo biti kazniva. »Višek absurdnosti je, da je župan lahko uporabil občinski grb v predvolilni kampanji, svetniki pa ga pri sklicu izredne seje niso smeli. Poleg tega naj bi bili sporni tudi podatki občine, zapisani v glavi, pa čeprav so javno dostopni in so na vseh občinskih dokumentih in dopisih.« Kot je pojasnil Škufca, je dovoljenje za uporabo občinskega grba pridobil od občinske uprave.
Izredna seja le za nujne primere
Po Škerljevih besedah seveda ni sporno, da lahko svetniki skličejo izredno sejo, toda to lahko storijo le za nujne primere. »Delovali so naklepno, saj so točno vedeli, da razlogov za sklic izredne seje ni,« je dejal. Nasprotno so obtoženi včeraj pojasnjevali, da so izredno sejo sklicali zato, ker je župan na njihovo pobudo pač ni hotel sklicati. Vabilo pa so pripravili na obrazcu za pobude in vprašanja, opremljenem z glavo in podatki občine, ki so ga vsi svetniki dobili v elektronski obliki.
Žužemberški občinski svet je sicer znan po svojih burnih sejah, za kar običajno poskrbi opozicija. Ena najodmevnejših je bila prav omenjena izredna seja marca 2014, ki se jo je udeležila le šesterica od petnajstih občinskih svetnikov in tako ni bila sklepčna. A kot trdi Zupančič, ne gre za nagajanje opozicije, ampak je za burnost sej kriv izključno župan.
Občina mora zdaj plačati vse stroške sodišča in odvetnikov, ali se bo pritožila, pa včeraj še ni bilo znano.