Najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je pri nas lymska borelioza. Z bakterijo, ki jo povzroča, se po vsej Sloveniji okuži od 3000 do 7000 bolnikov na leto, največ jih prihaja z Gorenjskega in iz Murske Sobote. Lani je bilo število bolnikov najnižje v zadnjih desetih letih, po prvih podatkih naj bi zbolelo 3741 ljudi.
»Ker za bolezen nimamo cepiva, je pomembno, da se ob zadrževanju v naravi pred klopi zaščitimo. Odkrita mesta zaščitimo z repelenti, sicer pa oblečemo svetla oblačila z dolgimi rokavi, dolge hlače in škornje,« svetuje dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Svetuje še, da klope iz kože čim prej odstranimo s koničasto pinceto. Primemo jih čim bližje koži in izvlečemo z enakomernim gibom, tudi dele klopa, če ostanejo v koži. Za odstranjevanje ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana prof. dr. Franc Strle razloži, da okuženi zaznajo rdečino na koži nekaj dni ali tednov po vbodu klopa. Rdečina se širi, na sredini zbledi in po nekaj tednih izgine. Nekateri so ozdravljeni, pri večini pa se lahko brez zdravljenja z antibiotiki pojavi prizadetost srca, živčevja ali sklepov, zelo redko tudi oči in izjemoma drugih tkiv in organov. Zato je izid bolezni vedno odvisen od zgodnjega zdravljenja, ki prepreči zaplete. Prizadetost živčevja se lahko kaže s hudimi pasastimi bolečinami.
»Bolnike največkrat stiska in zbada ponoči bodisi okoli prsnega koša ali trebuha, diagnoza pa se pogosto postavi šele, ko začutijo ohromitve. Najpogosteje ohromi ena stran obraza,« pojasni Strle. Prizadetost sklepov običajno zajame velike sklepe, koleno, gleženj in komolec, redkeje tudi male sklepe. Oteklina se lahko po nekaj tednih seli s sklepa na sklep več mesecev ali let. Pri desetih odstotkih bolnikov lahko preide v kronično obliko z nepopravljivimi spremembami na hrustancu in kosteh, razloži Strle in doda, da je prizadetost srca zelo redka.
Cepi se le sedem odstotkov ljudi
Druga najpogostejša bolezen, klopni meningoencefalitis, je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa; redek, a možen, je tudi prenos prek okuženega toplotno neobdelanega mleka. Prvi znaki okužbe se približno teden dni po vbodu pokažejo s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov po vmesnem izboljšanju, ki traja do tri tedne, bolezen ponovno vznikne v hujši obliki, z visoko vročino, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok, prstov in jezika, včasih tudi z motnjami zavesti in zbranosti,« našteva Strle in doda, da doživlja blizu deset odstotkov bolnikov zaradi prizadetosti hrbtenjače tudi ohromitve. Največkrat so prizadeti ramenski obroč, kolčni obroč, včasih tudi dihalno mišičje. »Bolnik s prizadetimi dihalnimi mišicami lahko ostane vse življenje priklenjen na umetno podporo dihanja,« opozori Strle in nadaljuje, da ni vredno tvegati takih zapletov, saj obstaja možnost, da se cepimo in jih preprečimo. »Zdravil proti virusu nimamo. Zato poteka zdravljenje simptomatsko, kar pomeni, da zgolj lajšamo posamezne simptome bolezni,« razloži Strle. Izid zdravljenja je za odstotek bolnikov usoden, od pet do deset odstotkov jih vse življenje pestijo ohromitve, dobra tretjina pa se vse življenje sooča s postencefalitičnim sindromom. Ti bolniki se ne morejo zbrati, zanaša jih, počutijo se slabo in so utrujeni.
Lani je za meningoencefalitisom zbolelo rekordno malo bolnikov, našteli so jih le 62. Sicer jih v povprečju zboli okoli 250 na leto. »Žal se lani število ni zmanjšalo zaradi večje precepljenosti, prej zaradi manjše aktivnosti klopov,« meni Grgič-Vitkova. Kljub veliki izpostavljenosti se pri nas še vedno redno cepi le 7,3 odstotka prebivalcev. Priporočljivo je, da se cepljenje s tremi odmerki opravi še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek sledi po mesecu dni, tretji čez pet do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek sledi čez tri, naslednji čez pet let. Starejšim se priporoča osvežitev cepljenja na vsaka tri leta. Najbolj ogrožena območja so gorenjska, koroška, osrednja in celjska regija, zlasti območje okoli Mozirja.
Anaplazmoza je redka
Anaplazmoza, tretja bolezen, ki jo prenašajo klopi, je dokaj redka. To je vročinska bolezen, ki se pojavi teden ali dva po vbodu klopa z vročino, glavobolom in hudimi bolečinami v mišicah in sklepih. Zdravi se z antibiotiki.
