Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je danes ocenil, da »ne moremo govoriti o neki visoki stopnji zaupanja« v političnih odnosih s Hrvaško. Dodal je, da glede teh odnosov ni nič novega in da ne pričakuje njihovega izboljšanja, dokler jih bodo obremenjevala odprta vprašanja. To je dejal, medtem ko je poleg njega stal novi hrvaški zunanji minister Miro Kovač, ki je bil na prvem delovnem obisku v Sloveniji.
Potem ko je Hrvaška letos zamenjala vlado, se je tudi zaradi številnih medsebojnih stikov in obiskov napovedovalo izboljšanje odnosov. Toda vsaj tiskovna konferenca zunanjih ministrov je pokazala ne le na diametralno nasprotne poglede na usodo arbitraže o meji, ampak tudi na to, kako močno to vprašanje v očeh Slovenije odnose obremenjuje. Sodeč po oliki diplomatske govorice so bile besede Erjavca najbližje temu, da politične odnose označi za slabe.
Kovač: Obstaja mnogo več kot mejni spor
Kovač je nasprotno nekajkrat skušal zmanjšati pomen spora glede arbitraže, ki jo Slovenija podpira, Hrvaška pa je lani po aferi s prisluhi napovedala, da od nje odstopa. »Smo prijatelji, sosedi, veliko tega nas povezuje, mejni spor pa je samo eden od mnogih elementov v naših odnosih... Mejno črto bomo rešili prej ali slej, pomembno je, da slovenski in hrvaški državljani ob Piranskem zalivu oziroma Savudrijski vali normalno živijo,« je dejal ter dodal, da »se nehajmo ukvarjati s preteklostjo«. Na koncu tiskovne konference je vidno vznejevoljen zaradi mnogih vprašanj na temo arbitraže dejal: »Kot državljan, politik, minister zavračam misel, da obstaja med Slovenijo in Hrvaško samo mejni spor. Obstaja mnogo več.«
Ministra sta se strinjala, da je to res, ko je govor o nepolitični sferi odnosov. Omenila sta močne gospodarske povezave, na Hrvaškem je lani počitnikovalo milijon Slovencev, povečuje se število hrvaških zimskih turistov v Sloveniji in tako naprej. Erjavec je tudi dejal, da je pomembno vzdrževati politični dialog, kar je ob srečanju s Kovačem izpostavil tudi predsednik države Borut Pahor. Zunanji minister je zato zavrnil pobudo predsednika odbora državnega zbora za zunanjo politiko Jožefa Horvata, naj se obisk Kovača odpove, ker je Hrvaška pisala članicam OZN glede arbitraže.
Temna prihodnost dvostranskega reševanja
Pred obiskom Kovača se je v hrvaški diplomaciji napovedovalo, da bo v Ljubljano prinesel tudi nove zamisli o načinu reševanja mejnega spora. Danes je dejal, da bo to treba storiti korak za korakom, strukturirano, organizirano koncentrirano, saj je prepričan sem, da bodo našli rešitev. Kakšne konkretne predloge, če sploh, ima nova hrvaška vlada, ni želel povedati. Erjavec je na drugi strani možnost novega dvostranskega reševanja zavrnil. »Rad bi spomnil, da že 25 let iščemo dvostranske rešitve, pa jih ne najdemo, tako da smatram, da jih lahko iščemo še nadaljnjih sto let, pa jih ne bomo našli. Zato menim, da bi bilo prav, da se te rešitve najdejo v okviru mednarodnih sporazumov,« je dejal, misleč na arbitražni sporazum. »Ne nazadnje smo tudi v dobri veri sklenili memorandum (o Ljubljanski banki), ki ga zdaj žal obe strani po svoje tolmačita. Kar zadeva dvostransko reševanje teh vprašanj, ne vidim neke svetle prihodnosti. Žal,« je izjavil Erjavec.
Arbitri, ki odločajo o meji, trenutno presojajo, ali nadaljevati delo glede na hrvaške trditve, da je postopek zaradi pogovora slovenske agentke in slovenskega arbitra nepopravljivo okužen. Na vprašanje, kako bo ravnala Hrvaška, če sodišče določi potek morske in kopenske meje, je Kovač dejal: »Če me že sprašujete, moram ponoviti: Hrvaška je iz arbitraže izstopila.«
