Marsikateri ljubitelj vrtnic se bo strinjal s trditvijo, da je vrtnica najlepša vrtna grmovnica. Je kraljica vsakega vrta. V svetu lahko vrtnice opazujemo v številnih rožnih vrtovih, zadnja leta pa tudi pri nas. Največji rožni vrt najdemo v Arboretumu Volčji Potok, v Ljubljani je zanimiv rožni vrt tudi v parku Tivoli na mestu nekdanje mestne vrtnarije, z najmlajšim pa se lahko pohvalijo v Portorožu.
Obrezovanje je bolj spretnost kot znanje
Vrtnice igrajo pomembno vlogo tudi na domačih vrtovih. Ljubitelji vrtnic in drugih cvetočih grmovnic so lahko upravičeno ponosni na vsak lepo vzgojen grmiček ali vzpenjavko, da bodo vrtnice resnično lepe, pa potrebujejo veliko nege, in kot radi pravijo zagrizeni vrtnarji, obilo ljubezni. Predvsem jih moramo pravilno in pravočasno obrezovati. Marsikoga je strah prijeti škarje in žago v roke, saj se boji, da bo z napačnim obrezovanjem preprečil, da bi se vrtnice pravilno razvile in bogato cvetele. A ker je obrezovanje bolj spretnost kot znanost, Društvo ljubiteljev vrtnic vsako leto pripravi delavnice, kjer udeleženci usvojijo novo znanje, hkrati pa so na tekočem tudi z vsemi smernicami, ki zadevajo vzgojo teh cvetočih kraljic.
Čeprav obrezovanje vrtnic ni zahtevno, vseeno obstaja nekaj pravil, za katera je prav, da se jih držimo. Vrtnice obrezujemo konec zime, najobičajneje marca, nekatere pa tudi poleti in jeseni. Pozorni moramo biti na to, da so za nami že vse ohladitve, saj bodo vrtnice po obrezovanju s prvimi toplimi sončnimi žarki močneje odgnale in bodo mladi poganjki občutljivi za prenizke temperature in sneg. Kot opozarja stroka, je skrajni čas za obrezovanje, tik preden vrtnice odženejo.
Odrežemo odmrle dele in poškodovane poganjke
Preden se lotimo rezi, moramo biti prepričani, da nas med tem ne bo nihče motil, saj moramo rez na grmu opraviti do konca. Ko si ogledamo celo rastlino in ugotovimo, kaj od nje pričakujemo, se najprej lotimo odmrlih delov, ki so pogosto rjave barve. Mrtev les je težje odrezati kot zdravega, zato si pri tem pomagamo z ogromnimi škarjami, primerna pa je tudi žaga. Odmrla stebla odrežemo čim bliže tlom, odrežemo tudi vse poškodovane in zlomljene poganjke. Pozorni smo tudi na vse poganjke, ki imajo na steblih poškodbe. Poškodbe so namreč idealno mesto za glive. Z rezjo se znebimo vseh starih stebel, ki ne razvijejo dovolj novih poganjkov, ter tankih in šibkih poganjkov, ki bi rastlini samo jemali hrano, ne da bi ustvarili lepe cvetove. Prav tako odstranimo po en poganjek, kadar sta dva poganjka v stiku in se drgneta. Ko izvajamo rez, smo pozorni, da vedno režemo pol centimetra nad brstom. Za lepšo razrast rez vedno napravimo nad brstom na zunanji strani. Rez, ki jo opravimo pod kotom 45 stopinj, mora biti gladka, zato moramo vedno uporabljati brezhibno orodje. Ko režemo, si zaščitimo roke in telo, saj imajo nekatere vrtnice zelo močne trne.
Vsaka vrsta ima svojo rez
Grmičaste vrtnice prikrajšamo na 5 do 7 brstov. Priljubljene pokrovne vrtnice (Rosa heidetraum, Rosa red cascade, Rosa the fairy) režemo nekoliko nižje. Zelo starim sortam, ki jih najdemo predvsem na vrtovih starih meščanskih vil, ob koncu zime odstranimo poškodovane in odmrle poganjke, vzgojno rez pa izvedemo šele poleti, ko vrtnica odcveti. Pri vzpenjavih vrtnicah je postopek obrezovanja ponovno nekoliko drugačen. Pri trajno cvetočih vzpenjavih vrtnicah imamo zimsko rez, ko pri tleh ali nad mladim vitalnim poganjkom odstranimo del dvoletnih stebel, na preostalih dvoletnih poganjkih pa skrajšamo stranske poganjke na 10 centimetrov. Enoletnih oziroma lanskih poganjkov ne odstranjujemo, saj bi tako zmanjšali število cvetov v naslednjem letu. Vzpenjave vrtnice, ki cvetijo le enkrat v letu, vzgojno obrežemo poleti po cvetenju. Takrat odstranimo vse enoletne poganjke z odcvetelimi cvetovi. Spomladi odstranimo le šibke poganjke in tiste, ki so med seboj prepleteni. Da bi po končani rezi preprečili širjenje bolezni, vrtnice in predvsem rane poškropimo z bakrovim pripravkom. Odrezanega materiala nikoli ne kompostiramo, temveč ga zavržemo, če imamo možnost, ga skurimo.
