Kulen je narejen iz posebno izbrane svinjine, česna in paprike, ki so nadevani v črevo ter dimljeni v hladnem dimu bukovih drv. Celoten proces izdelave traja devet mesecev in se začne že z vzgojo svinj. Po tradiciji se namreč kulen dela iz odraslih živali, ki so prav v ta namen posebno hranjene, saj ne smejo biti intenzivno pitane. V preteklosti so kulen izdelovali iz mesa črnih slavonskih prašičev, ki so se pasli na prostem.
Ni znano, kdaj so v Slavoniji začeli proizvajati kulen. Sama beseda kulen je bila prvič zapisana leta 1768 v pesmi duhovnika in publicista Vida Došena, ki je v Slavonijo prišel iz Dalmacije in v epu Trmasti Aždaja opisal vonj kulna. Leta 1823 je bila zapisana tudi beseda kulin, ki je manj znano poimenovanje istega izdelka. V preteklosti je družina ob kolinah iz enega prašiča izdelala le en kulen, ki so ga hranili za posebne priložnosti, za žetev, poroko ali krst. Kulen je še vedno kralj slavonske slavnostne mize in se še zmeraj daruje ob posebnih priložnostih ali posebnim gostom.
Različica slavonskega kulna je baranjski kulen, ki so ga leta 1905 začeli proizvajati v mesariji Geze Barnása v vasi Karanac. Tako v Slavoniji kot v Baranji je vsako let več kulenijad, festivalov, posvečenih tej mesnini, najbolj znana je v Požegi.
