Po potrjeni prisilni poravnavi v minulem letu je celjski gradbinec Nivo nameraval prenesti milijonske dolgove na konec leta 2015, z minimalnim kapitalom, ustanovljeno družbo Gedora v hrvaški Reki. Natančneje, od lani novi lastniki so nameravali Nivo z vsemi dolgovi pripojiti Gedori.

Toda skrbno pripravljeni načrt je preprečila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je na sodišče vložila zahtevo za stečaj Nivoja, hkrati pa še začasno odredbo, s katero se družbi in njenemu vodstvu prepoveduje razpolaganja s premoženjem in statusno preoblikovanje. V primeru prve kršitve bo moral Nivo plačati 100.000 evrov, v primeru nadaljnje pa pol milijona evrov kazni.

Nivo DUTB dolguje 7,6 milijona evrov, s plačilom dogovorjenih obveznosti zamuja že več kot dva meseca, po prepričanju slabe banke pa je družba ponovno trajneje nelikvidna in insolventna. V načrtu finančnega prestrukturiranja pripojitev družbe ni bila predvidena. Nasprotno, Nivo je v načrtu posebej navedel, da se pravna oblika ne bo spreminjala. Po prepričanju DUTB bi prenos Nivojevih obveznosti na Hrvaško bodisi predstavljalo nevarnost za njihovo poplačilo bodisi otežilo izterjavo.

Skrb zbujajoča nova lastniška struktura Nivoja

Ključno vprašanje v za marsikoga presenetljivem manevru Nivoja je, koliko upnikov je sploh seznanjenih z načrtovanim prenosom dolgov in premoženja na Hrvaško. Po pojasnilih Danila Seniča, dolgoletnega direktorja Nivoja, do lani pa tudi lastnika družbe, so bili upniki o tem obveščeni v uradnem listu in na spletni strani Ajpesa. Očitke, da naj bi bilo v ozadju čezmejne pripojitve izogibanje plačila obveznosti družbe, je Senič ostro zavrnil: »Gre za insinuacije brez kakršne koli podlage. Obveznosti iz prisilne poravnave se redno poravnavajo, vsi ukrepi pripojitve pa bodo izvedeni z veljavno zakonodajo,« je zatrdil. Poudaril je še, da je insolvenčna zakonodaja na Hrvaškem strožja kot v Sloveniji. Če bi se lastniki Nivoja s čezmejno pripojitvijo želeli izogniti plačilu dolgov, bi verjetno izbrali kakšno drugo, eksotično in oddaljeno državo, ne pa Hrvaške, je poudaril.

Toda več indicev sproža razloge za sum, da bi upniki Nivoja lahko nazadnje ostali brez poplačila. V prvi vrsti bi bila lahko skrb zbujajoča nova lastniška struktura Nivoja. Potem ko je Senič številne posle prenesel na z njegovo družino povezana podjetja, med drugim tudi več kot 40-milijonski posel urejanja vodotokov na spodnji Savinji (izvaja ga Nivo Eko), smo bili lani priča lastniškim spremembam Nivoja. V postopku prisilne poravnave je 55-odsotni lastnik Nivoja s pretvorbo terjatev v osnovni kapital postala družba Gedora.

V času prevzema lastništva Nivoja je bil najprej prek podjetja Promot lastnik Gedore Miha Likar. Ne dolgo zatem je lastništvo Promota prešlo na Zlatka Frbežarja. Slednji je bil direktor družb Biba 200 in Montego Skupina, ki ju je nameravalo sodišče pred časom iz sodnega registra izbrisati brez likvidacije, vendar so takšne načrte preprečili upniki. Pri tem ne gre spregledati, da je imel eno od ključnih vlog v Bibi 200 Marko Hribovšek, ki naj bi veljal za enega od poklicnih likvidatorjev podjetij. V stik z njim, Frbežarjem in Likarjem nam ni uspelo stopiti.

Potem ko je Frbežar postal lastnik Gedore, je njegov direktor postal Vlado Lazarov, nasledil pa ga je Rok Erjavec. Ravno Erjavec je na Hrvaškem ustanovil Gedoro, h kateri bi moral biti pripojen Nivo. Koliko obveznosti bo prešlo na hrvaško Gedoro, Senič ni razkril, pojasnil pa je, da bo novonastala družba prevzela odgovornost za obveznosti Nivoja.

Veliki načrti v sosednji državi

Po zatrjevanju Seniča je razlog za načrtovano čezmejno pripojitev Nivoja v tem, da se namerava družba internacionalizirati, na Balkanu pa ima dobre reference. Velike ambicije ima predvsem na Hrvaškem, kjer namerava v prihodnjih letih vložiti več sto milijonov evrov v komunalne sisteme in regulacijo vodotokov. Vrednost načrtovanih investicij znaša na leto okoli 700 milijonov evrov, kar je približno petkrat več, kot je načrtovanih naložb v Sloveniji. Ker načrtuje družba dosegati večino prihodkov na Hrvaškem, hkrati pa meni, da bo v tem primeru uspešnejša na tamkajšnjih javnih razpisih, se je lastnik Nivoja odločil, da ga bo pripojil hčerinski družbi na Hrvaškem.