Z vsakim tednom je Polzela korak bližje, da postane dolgoročno delujoča družba. Potem ko naj bi sanacijski načrt, ki ga je pripravil pred meseci imenovani predsednik uprave Marko Klemenčič, podprlo vodstvo Slovenskega državnega holdinga (SDH) na čelu z Markom Jazbecem, so se na včerajšnji seji z njim seznanili še člani nadzornega sveta, ki jim predseduje Damjan Belič.
Četudi je država leta 2014 Polzeli že odobrila milijon evrov državne pomoči, nato pa ta znesek na začetku lanskega leta spremenila v lastniški kapital, brez vnovične finančne injekcije družba ni rešljiva. Toda kljub pomislekom številnih, zakaj naj država v družbo spet vlaga sveža sredstva, prednosti odtehtajo pomanjkljivosti. Stečaj Polzele bi namreč državo v prvem letu stal okrog pet milijonov evrov. Ta znesek vključuje izplačilo nadomestil za brezposelnost in pozneje socialnih pomoči ter izgubljene davke, ki jih plačuje družba. K temu bi lahko prišteli še socialni vidik zaposlenih v okolju, kjer novih služb ni.
SDH načrtuje odkup terjatev do Polzele
Kolikšen znesek bo potreben za dokapitalizacijo, še ni znano. Odvisen bo od tega, s kolikšnimi popusti bo SDH od komercialnih bank in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupoval terjatve do Polzele. Skupaj znašajo okrog štiri milijone evrov, pogovori o nakupih pa že potekajo. Sodeč po podobnih poslih iz preteklosti, v katerih so DUTB in banke terjatve do obubožanih družb prodajale z 80- ali celo večodstotnim diskontom, bi lahko SDH za vse finančne terjatve do Polzele odštel manj kot milijon evrov. S kupljenimi terjatvami naj bi SDH v naslednjem koraku dokapitaliziral Polzelo in postal njen lastnik.
Načrtovana dokapitalizacija, o kateri naj bi delničarji odločali na skupščini, sklicani predvidoma že v prihodnjih dneh, je potrebna za izboljšanje bilančne slike, ni pa zadostna, da bi Polzela lahko dolgoročno preživela. Družba namreč nujno potrebuje še sredstva za tekoče poslovanje. V ta namen naj bi država SDH dokapitalizirala v višini dobrega milijona evrov, slednji pa bo prejeta sredstva posodil Polzeli.
Od tega zneska namerava družba okrog 200.000 evrov porabiti za odpravnine. Trenutno zaposluje 260 delavcev, po sanacijskem načrtu pa bo službo obdržalo 220 zaposlenih. Oziroma 230, če bo Polzeli uspelo okrepiti sodelovanje z uglednim nemškim proizvajalcem nogavic Falke. Zaradi finančnih težav je Falke pred časom prekinil sodelovanje s Polzelo, v zadnjem času pa ji je ponovno zaupal nekaj naročil. Na manj dobičkonosne dodelavne posle sicer odpade okrog 40 odstotkov celotne proizvodnje Polzele. Eden od zastavljenih ciljev je izdelati čim več nogavic z višjo dodano vrednostjo in znižati delež dodelavnih poslov na 30 odstotkov.
Privatizacija predvidena leta 2019
Konec minulega leta so v Polzeli že zagnali inovativno proizvodnjo nogavic iz konoplje. Novost predstavlja tudi izdelava nogavic iz posebnih vlaken, ki ne zahtevajo elastana in hladijo nogo. Veliko stavijo tudi na tako imenovane push up nogavice. S tako imenovanimi kompresijskimi preventivnimi nogavicami pa si bodo ženske lahko okrepile krvni pretok.
Če se bodo zastavljeni cilji uresničili, je pri vračilu posojila, prejetega od SDH, letos predviden moratorij, v prihodnjem letu pa naj bi Polzela začela odplačevati. Dobičkonosno poslovanje je načrtovano že v letošnjem letu, po načrtih pa naj bi SDH kot novi lastnik prodajni postopek Polzele začel leta 2019, smo izvedeli neuradno. Koliko bi lahko država takrat iztržila od prodaje družbe, še ni znano, po ocenah pa najmanj od štiri do pet milijonov evrov. Že samo premoženje Polzele je po najnovejših cenitvah vredno 4,5 milijona evrov.
