Nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton je v torek z veliko volilno zmago potrdila, da jo lahko le še kakšen velik nepredvidljiv dogodek ustavi v pisanju zgodovine – julija bo očitno postala prva ženska, ki bo dobila predsedniško nominacijo katere od velikih ameriških strank. Z zmagami v štirih zveznih državah (v peti, Misuriju, so izidi zelo tesni) je povečala naskok pred senatorjem iz Vermonta Bernijem Sandersom v številu osvojenih delegatov ter vzela veter iz jader edinega tekmeca, ki vztraja v volilnem boju.
Sanders bo vztrajal naprej
Clintonova je zmagala na Floridi, v Ohiu, Illinoisu in Severni Karolini, Sanders nikjer. Ker demokrati delegate delijo proporcialno, jih je veliko dobil tudi Sanders. A še več jih je pobrala Clintonova ter tako povečala vodstvo, kar pomeni, da bi moral Sanders v naslednjih zveznih državah ne le zmagovati, ampak to početi z velikim naskokom, če naj ujame Clintonovo. Zdaj ima 844 delegatov, Clintonova 1599. Resda je kar 467 od teh, ki jih je zbrala nekdanja zunanja ministrica, superdelegatov, torej tistih, ki jih ne izberejo na volitvah, ampak lahko podprejo kandidata po lastni izbiri (Sandersa je podprlo le 26 takšnih). A tudi brez njih ima Clintonova več kot tristo delegatov prednosti. Za osvojitev nominacije jih je treba zbrati najmanj 2383.
Za Clintonovo je najpomembnejša zmaga v Ohiu. Pred tednom dni je proti Sandersu nepričakovano izgubila v Michiganu, ki šteje med bolj industrijske države regije srednji zahod. Ohio (pa tudi Illinois) mu je po strukturi volilcev podoben, zato tamkajšnja zmaga s trinajstimi odstotki naskoka kaže, da te zvezne države niso šibka točka Clintonove oziroma da apel Sandersa ni tako močan, kot se je zdelo.
Toda v Sandersovem štabu vztrajajo, da ima še vedno zgledne možnosti za zmago. Senator naj bi zdaj začel zmagovati in potem prepričevati superdelegate, naj podprejo njega. Od vseh delegatov, ki volijo predsedniškega kandidata demokratov, je superdelegatov petina in ti si lahko vse do konvencije premislijo, koga bodo podprli. A vendarle – predstavljajo vrh stranke, njeno tako imenovano elito, ki že ves čas bolj podpira Clintonovo. Sanders bi jih na svojo stran lahko pridobil le tako, da bi nekako dokazal, da ima novembra več možnosti za zmago.
Trump se boji neredov
Pri republikancih tudi po torku najbolje kaže poslovnežu Donaldu Trumpu, ki je z zmagami v treh zveznih državah povečal prednost v številu delegatov, se znebil še enega tekmeca, a si s porazom v Ohiu otežil pot do osvojitve predsedniške nominacije.
Trump je slavil v Illinoisu, Severni Karolini in na Floridi, kjer je senatorja iz te zvezne države Marca Rubia premagal kar za devetnajst odstotkov. Rubio se je potem pričakovano takoj umaknil iz tekme, kajti brez zmage v domači državi je težko voditi kredibilno kandidaturo. V odstopnem govoru je posredno kritiziral Trumpa, rekoč da mora biti ameriško konservativno gibanje »utemeljeno na idejah in načelih, ne na strahu, jezi ali prežanju na zagrenjenost ljudi«. Trump pa je bil pomirljiv. Rekel je, da je Rubio dobro vodil kampanjo, potem ko je senatorja doslej neusmiljeno kritiziral in ga klical »mali Marko«.
Z odhodom Rubia je vodstvo stranke izgubilo kandidata, ki ga je podpiralo. Zdaj so v igri ostali le še trije: Trump, ki se ga vodstvo stranke boji, senator iz Teksasa Ted Cruz, ki je prišel iz gibanja čajank in ga vodstvo zavrača (bivši predsednik predstavniškega doma John Boehner je rekel, da je Cruz »Lucifer«), ter guverner Ohia John Kasich. Slednji je v torek zmagal v domači državi, kar ga je ohranilo v igri. Je precej bolj zmeren konservativec in bi ga vodstvo stranke rade volje vzelo za svojega, vendar nima praktičnih možnosti za zmago. Vseeno pa ga bo podpiralo in potihem upalo, da tudi Cruz ostane v igri čim dlje. Ideja je, da bi oba nabirala delegate in pomagala preprečiti, da Trump osvoji potrebno večino. S torkovimi zmagami (delegate so ponekod delili proporcionalno, ponekod je zmagovalec pobral vse) ima Trump 661 delegatov, za zmago jih mora zbrati 1237. Cruz jim ima 406. Stranka ima v nasprotju z demokrati le peščico superdelegatov.
Če do konvencije nihče ne dobi večine, bo julijsko dogajanje v Clevelandu zelo vroče. Mogoče je celo, da bi za predsedniškega kandidata izbrali koga tretjega. Boehner denimo omenja svojega naslednika na čelu predstavniškega doma Paula Ryana, ki to zavrača. Trump je po drugi strani poslal sporočilo: če ne bo imel večine delegatov, bo pa potrebnemu številu od vseh najbližje, pričakuje izvolitev. Sicer se bojim, pravi, da lahko pride do nemirov...
