Na Dunaju so ta teden ob robu letnega zasedanja komisije Organizacije združenih narodov za droge predstavniki Agencije EU za droge (EMCDDA) predstavili napredek pri ocenjevanju razširjenosti uživanja prepovedanih drog in vzorcev njihove uporabe s pomočjo analize odpadnih voda.
To je hitro razvijajoča se znanstvena disciplina, ki omogoča spremljanje podatkov o geografskih in časovnih trendih uporabe prepovedanih drog skoraj v realnem času, torej neposredno z uporabo drog v skupnosti. Izvaja se z vzorčenjem v virih odpadnih vod (na primer dotoka kanalizacije v čistilne naprave za odpadne vode ali prenosnih straniščih), z analizo teh vzorcev pa lahko znanstveniki ocenjujejo količino in vrsto drog, ki se trenutno uporabljajo v skupnosti. Pri uporabnikih se namreč droge in njihovi metaboliti izločajo v urin, ta se pa prek kanalizacijskega sistema znajde v odpadnih vodah.
Ima pa ta epidemiološka metoda tudi omejitve, saj lahko merijo uporabo drog na ravni skupnosti, ne da pa podatkov o tem, koliko ljudi uživa droge, kako pogosto, na kakšen način, kdo so ti ljudje, in o čistosti uporabljenih drog.
Tovrstne analize so se začele uveljavljati po letu 2008, ko so v okviru evropske skupine za analizo odpadnih voda (SCORE) začeli standardizirati postopke vzorčenja in analize.
Dragoceno dodatno orodje
Pri agenciji zagovarjajo načelo, da je treba uporabo drog spremljati s pomočjo več kazalnikov, saj le en ukrep ne da popolne slike stanja. Analizo odpadne vode zato vidijo kot dragoceno dodatno epidemiološko orodje, ki lahko zagotovi hitro informacijo o uporabi širokega spektra prepovedanih snovi.
Alexis Goosdeel, direktor EMCDDA, je pojasnil: »To, da lahko analiza vod da podatke o načinih uporabe drog v realnem času, je še posebno pomembno v luči problema nenehno spreminjajočih se drog na trgu. Odkrivanje sprememb v vzorcih uživanja drog lahko pomaga zdravstvenim delavcem, da se bolje odzovejo na nove trende rabe drog.«
Odkrivanje in ocenjevanje uporabe novih drog predstavlja stroki poseben izziv, saj jih je na trgu vedno več in so lahko dostopne. Tako so na primer v letu 2014 na evropskem trgu odkrili 101 novo psihoaktivno sintetično substanco.
Na Dunaju so tudi predstavili najnovejše ugotovitve iz študij primerov dveh držav, Norveške in Italije, v katerih so prvič primerjali ocene rabe kokaina, pridobljene z analizo odpadnih voda, in konvencionalne epidemiološke podatke, ki jih zbirajo z raziskavami med prebivalstvom. Opisali so tudi tri nove pristope za detekcijo rabe novih psihoaktivnih snovi, in sicer analizo vzorcev urina, zbranih v nočnih klubih in na glasbenih festivalih.
Razlike med državami
Lani so pri evropski agenciji za droge predstavili rezultate študije, ki so jo izvajali v kar 59 evropskih mestih. Rabo drog so merili teden dni v marcu v štirih zaporednih letih. Vzorce so analizirali na biomarkerje za amfetamine, metamfetamine, MDMA ter glavne metabolite kokaina in kanabisa. Rezultati so pokazali, da se raba drog v mestih in tudi regijah razlikuje, razlike pa so tudi v uporabi drog med mesti v isti državi. Ugotovili so, da se nekatere droge večinoma uživajo ob koncu tedna, kanabis in MDMA pa ves teden. Kokaina so več uživali v zahodnih in nekaterih južnoevropskih mestih ter manj v severnih in vzhodnoevropskih mestih. Raba amfetaminov je bila približno enakomerno razporejena. Obratno pa se je raba metamfetaminov koncentrirala v mestih na Češkem, Slovaškem in v severni Evropi. V večini mest so našli tudi ostanke MDMA, največ pa na Nizozemskem. Pri kanabisu je analiza bolj zapletena in ni bilo mogoče ugotoviti regionalnih vzorcev. lo
