»Odločitev o tem, kaj posameznik uživa, mora biti zgolj in samo njegova, ne glede na prepričanje drugih in ne glede na predsodke o drogah, ki so pogosti v moderni družbi. Seveda mora tak posameznik tudi sprejeti posledice, ki se lahko pojavijo z uživanjem drog.« Ta odgovor, ki je bil naveden v naši februarski anketi, delno ponazarja odnos mladih do uživanja drog. Te so v družbi še vedno tabu tema in marsikdo, ki zapade v njihov zlovešč objem, ostane zaznamovan vse življenje. Toda mladi se s prepovedanimi substancami srečujejo vse pogosteje in le malo je takih, ki se jim v obdobju mladostništva uspe izogniti tej omami, sodeč po izsledkih raziskav, opravljenih med mladimi na temo odvisnosti.
Vsak sedmi pije vsak teden
Mladi pridejo v stik z nekaterimi prepovedanimi drogami že zelo zgodaj. Tako je po ugotovitvah raziskave ESPAD 2011 pri starosti 13 let ali manj vdihavalo hlape 9,6 odstotka anketiranih, 3,9 odstotka jih je pri tej starosti že poskusilo kanabis, pomirjevala brez recepta pa 2,1 odstotka vprašanih. Pogostost uživanja s starostjo narašča, vendar je razširjenost uporabe drog med slovenskimi dijaki precej podobna kot v drugih evropskih državah.
Podatki o razširjenosti alkohola med mladimi so še bolj alarmantni. 81 odstotkov slovenskih 15-letnikov je že poskusilo ali pilo alkoholne pijače, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Z alkoholom se sreča 40 odstotkov otrok že do svojega 13. leta. Vsak sedmi 15-letnik pije alkoholne pijače vsak teden, skoraj tretjina pa je bila v življenju že vsaj dvakrat opita. Tudi sicer smo v tedenskem opijanju mladostnikov nad evropskim povprečjem.
V spletni anketi, ki smo jo izvedli na Gimnaziji Jurija Vege Idrija, je sodelovalo 133 fantov in 115 deklet. Vino, pivo in žgane pijače je že poskusilo 77 odstotkov anketiranih, polovica je kadila cigarete, kar 40 odstotkov jih je že poskusilo marihuano, 8 odstotkov jih je vdihavalo hlape, posamezniki pa so omenili tudi druge droge.
Velika večina anketirancev, kar 75 odstotkov, meni, da je dostopnost do drog lahka. »Dokler se ne pretirava, se mi občasno uživanje ne zdi problematično,« pravi eden od anketirancev. Vendar, kot pravi, nasprotuje trdim drogam in uživanju substanc med vožnjo z vozili.
Poskusiti ali ne?
Pri tako razširjenem uživanju najrazličnejših prepovedanih substanc med mladimi se pojavlja vprašanje, ali se mladi sploh še lahko zabavajo brez alkohola in drog. V Sloveniji, kjer vlada velika toleranca do alkohola in le-ta postaja že skoraj povsem sprejemljiva droga, druge substance pa so po mnenju mladih prav tako lahko dostopne, so mladi postavljeni pred veliko odločitev. Poskusiti ali ne? Mnogi prekmalu podležejo pritisku prijateljev, saj želijo potrditi svojo identiteto in skupaj s sovrstniki vstopiti v svet navidezne odraslosti. Pri začetku uživanja alkohola in drog imajo velik vpliv tudi bratje, sestre in prijatelji. Kakšno vlogo pa imajo starši? V anketi je kar 65 odstotkov dijakov dejalo, da jim njihovi očetje ne bi dovolili uživanja prepovedanih substanc.
Mnenja mladih glede uporabe alkohola so deljena, vendar prevladuje, da je občasno uživanje alkohola na zabavah sprejemljivo. Nekateri posamezniki so izrazili tudi nujnost legalizacije marihuane. Precej anketirancev pa vendarle meni, da se najstniki premladi srečajo s prepovedanimi substancami. Prav tako imajo nekateri pomisleke pri uživanju drog, precej dijakov pa celo odkrito nasprotuje. »Uničevanje zdravja in metanje denarja proč zaradi stvari, brez katerih lažje živimo, če jih v našem življenju sploh ni,« o drogah pravi eden od anketirancev. Odnos do drog in njihova uporaba se spreminjata predvsem glede na starost anketirancev. Dijaki prvega letnika imajo bolj kritičen pogled na uživanje drog, četudi so sami že marsikaj poskusili. Dijaki ob koncu srednje šole pa so vse manj kritični.
Ključno vprašanje ob tem je, kje je meja. Dijaki se strinjajo z uvodnim mnenjem: mejo naj si postavi vsak sam in vsak naj tudi prevzame posledice svojih ravnanj.
