Pri nastanku te bolezni se povezuje več dejavnikov. Eden od razlogov je lahko genetski. Druga stvar so dejavniki okolja. K odvisnosti lahko prispevajo tudi vzorci v družini, v katero smo se rodili. V tej družini je odnos do alkohola lahko tak ali drugačen, zavedati se moramo namreč, da mladi velikokrat prevzemajo vedenje odraslih. Eden od dejavnikov je tudi kultura. Težko je pričakovati od kulture, kot je slovenska, ki ji rečemo tudi mokra kultura, da alkohola ne bi bilo.
Kako prepoznati odvisnost in kdaj poiskati pomoč?Velikokrat ugotovimo, da so prej prepozna diagnoze, ki so posledice odvisnosti, na primer jetrna okvara, vnetje trebušne slinavke, okvara živčevja, medtem ko pa je sama odvisnost od alkohola lahko spregledana. Drugo je, kar prepoznajo ljudje že v okolju, kjer ta človek živi. Pri odvisnem od alkohola se lahko prepozna vedenje, ki zanj ni značilno. Včasih bližnji problem prepoznajo, včasih pa tudi svojci razvijejo obrambne mehanizme, ko tudi sami zanikajo problem, zato alkohol postane skrivnost družine znotraj štirih zidov.
Tipični diagnostični kriterij je motena kontrola pitja alkohola. Eden od kriterijev je tudi ta, da oseba kljub zavedanju, da pitje prinaša težave, ne more prenehati s pitjem.
V Sloveniji je pitje alkohola dovoljeno po osemnajstem letu, v ZDA pa šele po enaindvajsetem. Zakaj taka razlika v letih?To je podobno kot šofer, ki lahko pri nas popije še dovoljenih 0,5 promila alkohola, vprašanje pa je, ali je nekdo, ki ni vajen piti alkohola in popije 0,4 promila alkohola, še dovolj varen voznik, kljub temu da je znotraj dovoljenje meje. Ravno tako je z 18-letnikom. Kako naj vemo, da bo alkohol dobro prenesel nekdo, ki je star 18. To so neke zakonite, dovoljene, dogovorjene meje. Drugače pa mi seveda odsvetujemo pitje alkohola otrokom in mladostnikom, če pa se za to odločijo odrasli, naj seveda pijejo preudarno. Zavedati se moramo, da alkohol ni sredstvo za iskanje zadovoljstva.
V raziskavi Uživanje alkoholnih pijač med mladostniki iz leta 2009 podatki za Slovenijo kažejo, da je alkoholne pijače pilo že približno 85 % slovenskih 15-letnikov, nekaj več kot dve tretjini 13-letnikov in dobrih 40 % 11-letnikov. Kako se zloraba alkohola v mladostništvu kaže pri razvoju mladih?Mlad človek, ki se še razvija, s pitjem alkohola škodi svojim možganom. Drug problem pa je, če se mlad človek ne zmore veseliti, zabavati, iti ven, ne da bi to avtomatsko pomenilo opiti se. To lahko pomeni, da se ne zna postaviti zase ali pa lahko samo opit išče bližino nekega človeka, saj alkohol na nek način uredi vse naše potrebe. Problem je tudi, kako reči vrstniku ne, a vseeno ohraniti prijatelja. Alkohol je lahko velikokrat v vlogi komunikacije ali pa nekomunikacije. Če se nekdo že kot mlad navadi, da pije takrat, ko je žalosten, ga je strah, ko bi rad prijatelja, bi se rad zabaval, potem bo verjetno sam izgubil ali pa se ne bo izpostavil priložnosti, ko bi bil lahko vesel.
V raziskavi ESPAD o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino leta 2011 je 88% dijakov 1. Letnika odgovorilo, da jim je katerakoli alkoholna pijača zlahka dostopna. Kakšne ukrepe bi morali sprejeti, da bi bil mladim alkohol manj dostopen pa tudi manj privlačen?V naši državi poteka veliko naporov, konferenc, kjer se pogovarjajo o tem, kaj lahko prepovemo in kaj ne. Morda so neke prepovedane stvari za mlade, ki radi eksperimentirajo, še bolj privlačne. Po drugi strani pa lahko prevelika količina alkohola in relativen lahek dostop do njega pomenijo večji dejavnik tveganja. Velika preventiva pri mladih je že to, da imajo varnost v družini, možnost komunikacije, da se sami s seboj dobro počutijo, ker potem alkohol nima nobenega mesta niti za lastna občutja, niti za občutja med drugimi. Veliko se ukvarjamo tudi z vprašanjem zakaj je bilo potrebno izumiti otroški šampanjec. To je nekaj, kar so si izmislili odrasli ljudje. Zakaj bi otroci sploh morali piti šampanjec?
Mladi alkohol enačijo z zabavo. Se vam zdi, da se mladi premalo zavedajo posledic, ki jih alkohol lahko prinese?Ko si star petnajst let, se ti zdi obdobje, ko boš star petdeset let, zelo daleč. Posledice odvisnosti od alkohola pa lahko doživljaš šele takrat. Morda pa se mladi premalo zavedajo posledic posameznih priložnostih pitja alkohola. Nekdo lahko nikoli ne pije alkohola, potem pa na neki zabavi pije veliko in v tem času tvega veliko posledic. V tem času se lahko narobe odloča, se agresivno vede, se poškoduje, zgodijo se nesreče v prometu. Pri dekletih lahko pride do nezaželenih nosečnostih, nevarne so spolno prenosljive bolezni zaradi nepreudarnega vedenja. Mladostniki tako s pitjem vplivajo predvsem na tvegana vedenja.
Kljub vse večji raznolikosti in naraščanju raznih preventivnih in terapevtskih programov število odvisnih še vedno narašča, starostna meja zaužitja alkohola pa zelo naglo pada. Kakšno je vaše mnenje glede tega?Res smo opazili, da k nam na oddelek za zdravljenje odvisnosti prihaja vedno več mladih ljudi. Problem pa je, da pravih programov za zdravljenje odvisnosti pri mladostnikih ali pa pri starejših ni. Tako večino mladih, ki ima težave v odnosu do alkohola, rešuje probleme znotraj drugih oddelkov, saj je to po navadi težava, ki se povezuje tudi z drugimi težavami. Tukaj govorimo predvsem o duševni odvisnosti od alkohola. Imeli pa smo tudi zelo mlade, ki so k nam prišli že v telesni odvisnosti. Menim, da samo predavanja nič ne pomagajo, saj informacije mladi lahko dobijo na internetu, na forumih. Kaj, kako, zakaj škodi, te podatke danes ni tako težko dobiti, kot je bilo pred leti, ko je morala knjiga priti do tebe, da si lahko prebral. Bolj pomembna so stališča, prepričanja, izkušnje v odnosih, vedeti, kako obvladovati situacije, ko prideš v družbo in se moraš odločiti med pitjem ali nepitjem, kako prepoznati pitje v družini in poiskati pomoč. Gre bolj za to, da mladi vedo, kako ravnati v stiskah in se z njimi spopadati na konstruktiven način.
V družbi pogosto slišimo: »Deci vina je dobro za zdravje« ali pa »Bolezni je treba razkužiti«. Kolikšna je resnica v teh starih rekih?Mislim, da se tukaj kažejo neka prepričanja ljudi v zvezi z alkoholom, hkrati pa tudi mislim, da je vedno več ljudi osveščenih glede tega. Obstajajo različni programi, kjer se ljudi ozavešča o varnem pitju, o zmernem pitju in o tveganem pitju. Obstaja tudi merica, katera naj ne bi še škodovala zdravju. Večina ljudi res ni abstinentov, ampak ni te varne meje, ko bi nekdo lahko rekel, da nikoli ne bo postal odvisen od alkohola. So večja in manjša tveganja ali pa dejavniki tveganja, da bi se to lahko pri neki osebi zgodilo, ni pa neke popolne zaščite, saj ne obstaja cepivo proti odvisnosti. Včasih ljudje razmišljajo, da nekdo, ki je umen in razumen in ve, da mu alkohol škoduje, ne bo postal odvisen, vendar odvisnost kot bolezen ne zbira poklicev, izbira ljudi.
