»Ne razmišljam toliko o tisti zgrešeni tarči kot o hitrosti v smučini, ki je na koncu manjkala, a se je spomnim in poznam,« je bil prvi komentar Jakova Faka v cilju zadnje preizkušnje 44. svetovnega prvenstva, potem ko je s sedmim mestom častno branil naslov svetovnega prvaka na tekmi elitne trideseterice sveta. Še posebno glede na stanje pred prvenstvom. V izjemni predstavi v biatlonski F1 so se za njegov prestol v zaključku udarili velikani biatlona njegove ere, ki so končali v nekaj sekundah. Od najboljšega biatlonca mladega vala Norvežana Johannesa Thingnesa Boea, ki je z naslovom pred 25.000-glavo množico pritisnil piko na i veličastnemu prvenstvu na kultnem Holmenkollenu, do šampiona zadnjih let Martina Fourcada, ki se je po treh zlatih moral sprijazniti s srebrom, in večnega Oleja Einarja Bjoerndalna, ki je prvenstvo na domačih tleh končal s 44. kolajno na velikih prvenstvih pri 42 letih.
Ni obžaloval tiste trinajste tarče 13. marca, brez katere bi bil še bliže obranitvi naslova prvaka, ki je v tej najmodernejši disciplini od uvedbe leta 1999 uspela le legendarnemu Francozu Raphaelu Poireju. Nepopustljiv borec si je najbolj gnal k srcu, ker v zadnjih metrih v teku ni zmogel streti Južnotirolca Dominika Windisha, Nemca Arnda Peifferja in Johannesovega starejšega brata Tarjeia. Težko jim je prepustil leseno ali pločevinasto kolajno, ki virtualno pripada četrtemu, čeprav med četrtim in sedmim mestom ni velikih razlik.
Fak v zadnjih metrih ni v nogah imel več dinamita (9. tekaški čas), po katerem je slovel. Težko se je sprijaznil s tem. »Šest je bilo danes boljših. Saj po svoje sem vesel, da sem se vrnil med najboljše in prvenstvo zmogel na tako visoki ravni. Po drugi plati vem, kam spadam, in vem, da zmorem na višji ravni kot tokrat,« je razmišljal Fak. Takoj po tekmi je bil z mislimi že v prihodnosti, čeprav do konca izčrpan, izmozgan. Bilo je čutiti, kako je na vseh petih tekmah svetovnega prvenstva iztisnil vso energijo, vso motivacijo, vse emocije. Dobesedno iz pet je z gorskokotarsko trmo potegnil daleč največ. To je njegova odlika, ki jo dokazuje skozi vse najpomembnejše tekme kariere, ovenčane s petimi svetlečimi kolajnami.
Gril: Jakov je rojeni šampion
»To je genetika. Je rojeni šampion. Nikoli se ne vda. Tudi po 39. mestu v sprintu se ni, ko bi se marsikdo vdal in sprijaznil, a je bil na zasledovanju peti, deset sekund od kolajne. Tudi po taki sezoni, ko je bil vseskozi bolan, je to dokazal. Tega, kar dela on, ni mogoče natrenirati,« ga je opisal Jani Gril, njegov najzvestejši asistent in uradno do začetka februarja pomočnik trenerja Tomaša Kosa, ko je zaradi očitno slabe analize stanja vodilnih mož edini dobil odpoved pogodbe z odlogom. V javnosti v kritičnem obdobju priprav na prvenstvo ni želel polemizirati. Z uspehi Jakova tudi njegov prispevek dobiva drugačno razsežnost. Drugačno sliko dobiva tudi delo Tomaša Kosa, saj so varovanci dosegli najboljše v sezoni. »Uspelo nam je dokazati, da smo se dobro pripravili. Tudi od kolajne nismo bili daleč,« je bil ponosen Tomaš Kos.
S petim, šestim in sedmim mestom na Holmenkollenu je Fak še enkrat dokazal, da je tekmovalec največjega šampionskega kova. Dosegel je več, kot je realno pričakoval kdor koli iz njegovega kroga, ki so poznali realno stanje. Tudi sam je že pred prvenstvom dejal, da bi bila morebitna kolajna največji podvig v zgodovini. »Zadovoljen sem, da sem se vrnil na to raven. Vložil sem mesec dela samo za to prvenstvo. Večinoma sam,« je bil ponosen na prispevek, ki ga je iztisnil na pripravah na Pokljuki. Ker v njegovem domačem Mrkoplju ni bilo dovolj snega. Glede strelske perfekcije je pokazal supermojstrstvo. Z 81 streli je zgrešil pet tarč. Imel je smolo, da so superlovci Martin Fourcade, Ole Einar Bjoerndalen in Johannes Thingnes Boe prišli na SP v še bolj optimalnem stanju in skupaj osvojili kar dvanajst kolajn. Gospod Biatlon Ole Einar Bjoerndalen, njegov vzornik, jih je kljub 42 letom kar pet. Zunaj Norveške in Francije, ki je imela z Marie Dorin Habert kot lani v Kontiolahtiju znova najuspešnejšo biatlonko prvenstva, so šle le redke tolažilne kolajne.
Fak izpustil sobotno štafeto
Čeprav je udarni mož slovenske reprezentance še pred dnevi žarel od motivacije, da se do konca sezone kakor koli dokaže, če ne prej, v finalu svetovnega pokala v Hanti Mansijsku, so ga boji na Holmenkollenu izčrpali. »Zdaj je konec sezone. Po tako stresni sezoni se moram umiriti in začeti čim prej delati za naslednjo z drugim pristopom,« je že bil z mislimi na sezono 2016/2017 s prvenstvom v bavstrijskem Hochfilznu.
Brez posebne stranske škode se je obnesla tudi odločitev, da ne nastopi v štafeti v soboto. Kljub prestižu, ki ga ima ekipna tekma za narod, kot je Norveška. Ob Klemenu Bauerju, ki je v prvi predaji začel kot sedmi v strnjeni vodilni skupini z oceno odlično glede na težave, bi tudi morebitna zamenjava kogar koli od mlajše trojice, Roka Tršana, Miha Dovžana ali Lenarta Oblaka, ne prinesla bistveno več od 17. mesta. Deveto mesto, kar je senzacionalno uspelo slovenski ženski štafeti, bi tudi s Fakom ostalo nedosegljivo. Po drugi plati je norveška zvezdniška zasedba z bratoma Boe, Bjoernalnom in Emilom Heglejem Svendsenom kot možem odločitve dolgo v večer na trgu v Oslu pred 50.000 ljudmi proslavljala najprestižnejšo zlato kolajno prvenstva, a jim to ni škodovalo v šampionski evforiji.
Najboljše posamične uvrstitve Jakova Faka
na SP in OI med letoma 2008 in 2016
Dnevnik
PODATKI
Leto
Gostitelj
SP
OI
5. mesto
6. mesto
Oslo
2016
1. mesto
8. mesto
Kontiolahti
2015
4. mesto
10. mesto
Soči
2014
3. mesto
6. mesto
Nove Mesto
2013
1. mesto
8. mesto
Ruhpolding
2012
Hanti Mansijsk
2011
ni nastopil
3. mesto
9. mesto
Vancouver
2010
3. mesto
14. mesto
Pjongčang
2009
69. mesto
Oestersund
2008
