V teh pogojih je navedeno, da je »podzemno parkirno hišo mogoče graditi v območju dvorišča križnega hodnika nekdanjega samostana ter na območju severnega trakta. Odstrani se lahko le del vzhodnega trakta samostana v minimalnem obsegu, ki je potreben za izvedbo uvozno-izvozne rampe v garažo, ter del notranjega srednjeveškega obzidja, ki ga je treba ohraniti v čim večjem možnem obsegu. Ostalin zidanih struktur na območju zahodnega, vzhodnega in južnega dela obravnavanega območja ni mogoče odstraniti, pač pa se v primeru, da so predmet predhodnih raziskav, prezentirajo na kraju samem (in situ).

Za gradnjo garaže je torej na območju dvorišča križnega hodnika in severnega trakta na razpolago skupno 1270 kvadratnih. V vsaki etaži je potrebna rampa (105 m2/na etažo). Za parkirišče ostane torej le 1165 m2/etažo, prostor za 53 parkirnih prostorov. V načrtovanih štirih etažah je prostora le za 211 avtomobilov.

Pri valorizaciji je ZVKDS upošteval tudi temeljni mednarodni dokument varovanja arheološke dediščine – evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine (malteška konvencija), ki navaja, da je treba arheološko dediščino varovati in da je arheološka dediščina zavarovana in vzdrževana, in to, če je le mogoče, tam, kjer je (in situ) (4. člen)«.

Prepovedan je kakršen koli poseg v arheološko/arhitekturno dediščino, sprememba, njena odstranitev ali uničenje.

Izkopavanja in odstranitev izkopanin na pričakovanem izrednem arheološkem območju ob severni vpadnici ob mestnih vratih Emone je takratna ministrica za kulturo Majda Širca dovolila sočasno, še pred valorizacijo arheoloških najdb. Izkopanine in situ so odstranili, prezentacijo in situ je nadomestil projekt iEmona, ki naj bi dobil leta 2012 celo prestižno arhitekturno mednarodno nagrado mesta Gubbio, podeljeno »za renovacijo Kongresnega trga in revitalizacijo arheoloških parkov«. Kot smo izvedeli iz časopisnih člankov, naj bi bila nagrada, podeljena predvsem za prezentacijo iEmone, realizirana proti vsem predpisom ICOMOS in italijanske zakonodaje za zaščito kulturne dediščine.

Odstranitev ostankov frančiškanskega samostana ni dovoljena in s tem pade tudi projekt iSrednji vek, substitut prezentacije in situ, kar bi MOL omogočilo širitev območja za garažo.

ZVKDS pravi, da je »gradnjo parkirne hiše mogoče izvesti pod arheološkimi ostalinami, če se hkrati zagotovi njihova ohranitev in prezentacija in situ«. Teren pod temelji frančiškanskega samostana ni kompaktna skala, temveč prodnati nasip. Tehnično je gradnja pod temelji samostana seveda izvedljiva, saj se gradijo predori celo pod rečnimi strugami, a zaradi ogromnih stroškov nesprejemljiva.

ZVKD opozarja tudi na probleme prizidka k Mahrovi hiši na Vodnikovem trgu, na zaščito dvojnega mestnega obzidja, med katerima poteka po projektu MOL uvozno-izvozna rampa, na statične probleme nestabilnega temeljenja zgradbe, ki delno leži na trdni podlagi, delno pa na zasutem obrambnem jarku in se naslanja na srednjeveško obzidje, kar bo treba sanirati pred začetkom gradnje.

Kulturnovarstveni pogoji govorijo tudi o z zakonom zaščitenem kostanju na Vodnikovem trgu, ki pa ga je žal neke noči v decembru 2015 nekdo odžagal, kljub temu da usoda parkirne hiše pod tržnico še ni dorečena.

Problemi niso zanemarljivi. Do zdaj znašajo stroški za garažo pod tržnico po sporočilu MOL tri milijone evrov – od tega 1,800.000 evrov samo za do zdaj izvedeno in neuporabno projektno dokumentacijo – kar znaša 14.200 evrov na parkirni prostor. Dodatni stroški ponovnega projektiranja, arheoloških raziskav in gradnje bodo občutno dražji od gradnje pod Kongresnim trgom. Čas je za razmislek in opustitev namere gradnje garaž pod tržnico, saj je alternativa garaž pod grajskim hribom veliko cenejša in primernejša.

Zaželena je participacija občanov pri odločitvi o dolgoročnih posledicah načrtovanja v starem mestnem jedru v skladu z aarhuško konvencijo (participacija lokalne skupnosti v projektih občine), ki jo je že leta 2000 ratificiral državni zbor, a se žal, vsaj v Ljubljani, ne izvaja.

Milan Kovač, u. d. i. aPeter Kerševan, u. d. i. a