Na srečo se ob osmem marcu pretežno akcijsko mačistični in otroško igrivi kinematografi nekoliko odtajajo ter se posvetijo ženski plati človeške zgodbe. Pogumnim borkam za politične in družbene pravice pri tem, kdo lahko voli in odloča ali pa koga in na kakšen način sme ljubiti. Od torka je v Kinodvoru (že prej pa tudi v Koloseju) na sporedu Carol z neprekosljivim igralskim parom Cate Blanchet in Rooney Mara, ta teden pa so na Kolosejevo platno prišle tudi Sufražetke, film s prav tako zvezdniško zasedbo treh generacij (Carey Mulligan, Helena Bonham Carter, Meryl Streep) o prvih borkah za enakopravnost na Otoku.
Lezbična ljubezen in ženski upor
Blanchetova in Marova sta bili za svoji vlogi zaljubljenih žensk v času patriarhalne prevlade in buržoazne zadušljivosti New Yorka iz petdesetih let nominirani tudi za oskraja. Sicer nista slavili, a se je Marova že pred tem okitila z nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Cannesu. Film Carol je priredba znamenitega romana ameriške pisateljice Patricie Highsmith, ki se je proslavila s svojimi psihološkimi trilerji, na osnovi katerih je nastalo veliko filmskih priredb (tudi Hitchcockova Tujca na vlaku). Svoj roman The Price of Salt, po katerem je nastal scenarij za Carol, je objavila pod psevdonimom Claire Morgan. Zaradi lezbične tematike in srečnega konca je pritegnil nemalo pozornosti, zato je pisateljica avtorstvo razkrila šele pozneje v svojem življenju.
Če Carol izžareva predvsem nežno, a na videz nemogočo ljubezen, se protagonistke Sufražetk iz podrejenih gospodinj ter podplačanih delavk spremenijo v pogumne upornice za svoje pravice. Politična drama se osredotoča na dejansko žensko gibanje sufražetk iz poznega 19. stoletja. Meryl Streep igra Emmeline Pankhurst, vodjo gibanja, ki je nekaj časa preživela v zaporu zaradi napada na policista in igrala veliko vlogo pri Representation of the People Act iz leta 1918, ki je reformiral volilni sistem. Umrla je le nekaj tednov pred potrditvijo volilne pravice za ženske, starejše od 21 let. Premiera prvega filma o tem gibanju je opogumila tudi sodobne Britanke, ki so iz protesta proti nasilju nad ženskami in z vzkliki »Mrtve ženske ne morejo voliti!« zavzele rdečo preprogo in se nanjo ulegle kot nepremična trupla.
Rekordni Zootropolis in kubanski čudež
Poleg žensk v teh dneh platna zaznamujejo tudi filmi za najmlajše ljubitelje gibljivih slik. Zootropolis je doživel rekordni uvodni konec tedna za katero koli Disneyjevo animacijo doslej – v ZDA je zaslužil kar 73 milijonov dolarjev, na vrhove lestvic pa se povzpel v večini svetovnih kinodvoran, tudi v Sloveniji. Je pa sosednjim Kubancem uspel še večji animacijski čudež, ki sicer z enoletno zamudo prihaja na slovenska platna. Film Tom in čarobno ogledalce ni nastajal v najbolj naprednih studiih, z najboljšo opremo ali s kopico najbolj veščih animatorjev na svetu. Zato so Kubanci za svoj prvi računalniško animiran celovečerec potrebovali kar sedem let, animatorji so zaradi pomanjkanja računalnikov nekaj časa delali kar od doma, zaradi informacijske blokade otoka pa so se večine trikov morali priučiti kar sami. Povrh vsega je avtor knjižne predloge za film nacionalni heroj Jose Marti.
Slovenska Kinoteka prihodnji teden znova ponuja filmsko alternativo ljubiteljem filmskih klasik in kultov, ki bodo tokrat namenjene predvsem kravžlanju možganov. V okviru Tedna možganov bodo namreč od torka do petka ob 13. ali ob 11. uri prikazali štiri mojstrovine svetovnega filma: Dogville Larsa von Trierja, kontrakulturne Gole v sedlu iz prelomnega leta 1969, Solaris Andreja Tarkovskega in Zadnjo Kristusovo skušnjavo Martina Scorseseja. V sredo se bodo posvetili nedavno preminulemu Umbertu Ecu s filmsko predelavo njegovega najbolj znanega romana Ime rože.
