»To je bila tekma, kjer nisem imel kaj izgubiti. Bila je taktična tekma v smučini in na strelišču. Bil sem umirjen in zbran na streljanje ter taktiko teka. Izvedba je vzorčen primer, kako moram narediti. Vedno si želim tako, a tokrat sem le vzdržal do konca,« si je slovenski biatlonec Jakov Fak oddahnil po včerajšnji sijajni predstavi na svetovnem prvenstvu v Olsu.
Z najboljšo predstavo dneva je na zasledovalni preizkušnji naredil velikanski skok z 39. na peto mesto in se s tem znova vrinil med največja imena svetovnega biatlona. Predstava, na katero je sam, tako kot slovenski biatlon, čakal vso zimo. »Vseskozi sem verjel, da zmorem, čeprav nisem bil med najboljšimi. Ni, ni in ni šlo. To je zelo težko za glavo. Dokazal sem, da nisem ležal na lovorikah. Ta tekma je primer, da sebe nikoli ne odpišem. No, mogoče bodo tudi drugi drugače razmišljali o meni. Vse leto sem treniral, pa ni in ni šlo, a trening se mora nekje poznati. Je nagrada za trdo delo,« je bil Fak vesel sijajnega nastopa.
Vrnitev Faka v sam vrh svetovnega biatlona je Teja Gregorin in še kdo imenoval mali čudež. Njej in Klemnu Bauerju se ni izšlo: »Čudež, na katerega sem upal, se ni zgodil.« Jakovu Faku pač. Za Dnevnik je pred prvenstvom sam dejal, da bo v primeru, če prinese kolajno s svetovnega prvenstva, to eden največjih podvigov v biatlonu sploh.
Bila je blizu, na dosegu desetih sekund. »Imel sem težek nahrbtnik. A sem se očitno znašel tudi v tej situaciji in dokazal, da zmorem, ko je najtežje,« je bil ponosen Fak, da mu je na veliki tekmi znova uspelo. »Zagotovo je to moja najboljša izvedba v zasledovanju doslej. Raje bi videl, da bi bilo tako kot lani v Novem Mestu na Moravskem, ko sem s sprinta le nadaljeval do zmage v zasledovanju, a tako pač je. Je tudi dokaz, kaj telo in glava zmoreta, čeprav ni vse, kot bi bilo treba,« je pristavil. Na velikih tekmah od leta 2009 na svetovnih prvenstvih ali olimpijskih igrah ni bil doslej nikoli slabši kot peti.
Sobotni sprint je bil vzorčen primer o nihanjih skozi dneve, ki so se mu redno dogajali to zimo. Imel je slab dan. Zasledovalno tekmo je zato začel kot 39., kar minuto in 46 sekund za dvojnim prvakom Francozom Fourcadom. »Še vedno ne vem, zakaj taka nihanja in znova slabši dan v soboto, a to je strokovna tema. Žal mi je, da sem moral zaradi slabše sobote začeti tako zadaj, sicer bi bil še bližje kolajni. Bil bi je vesel. Sem tudi, da je vsaj tako kot je,« je bil po tekmi mnogo samozavestnejši za nadaljevanje svetovnega prvenstva.
Na nedeljski zasledovalni tekmi je pokazal šampionske vrline, zaradi česar ne sodi zaman med dvajset najuspešnejših biatloncev SP in ni naključje, da so pred njim le najuspešnejši biatlonci zadnje dobe. Martin Fourcade ima z dvema zlatima kolajnama že osem naslovov svetovnega prvaka, Ole Einar Bjoerndalen je z dvema srebrnima kolajnama svoji izjemni zbirki dodal 42. kolajno, Emil Hegle Svendsen je drugi na večni lestvici najuspešnejših na SP, četrti Johannes Boe je branil lanski naslov prvaka iz Kontiolahtija v sprintu. »Imeti za vsako leto življenja eno kolajno s svetovnega! To pa je dosežek. Ole Einar je tudi zame fenomen. In zaklad. Kdor koli bo imel možnost sodelovati z njim, se od njega učiti, bo po koncu njegove tekmovalne kariere kot zadetek na loteriji. Če bi ga lahko samo opazoval, da bi se od njega veliko naučil,« je Faka navdušil veliki kralj Ole Einar Bjoerndalen.
