V nedeljo bodo v treh nemških deželah potekale volitve, ki bodo vsaj deloma pokazale, koliko podpore med volilci je nemška kanclerka Angela Merkel izgubila na račun begunske krize. Begunska tematika je namreč iz predvolilne kampanje povsem izpodrinila regionalne teme.
»Opraviti imamo pravzaprav z enotematskimi volitvami. Klasičnih tem, ki smo jih sicer navajeni na deželnih volitvah, na primer izobraževanja in deželnih financ, politične stranke praktično ne morejo spraviti v ospredje volilnih kampanj. Begunska politika kanclerke Angele Merkel se je v kampanji izkazala za še pomembnejšo, kot smo sprva pričakovali,« ocenjuje raziskovalec političnih strank z univerze Koblenz-Landau Daniel Reichard. Da bo begunska politika Merklove močno vplivala na rezultate volitev, so pokazali že rezultati lokalnih volitev v deželi Hessen, kjer je protibegunsko usmerjena Alternativa za Nemčijo (AFD) zbrala več kot 13 odstotkov glasov podpore. Zadnje javnomnenjske raziskave pred nedeljskimi volitvami kažejo, da se ji obetajo podobni rezultati. Največ podpore volilcev lahko pričakuje v deželi Saška-Anhalt, kar 18 odstotkov, s čimer bi prehiteli SPD s 17 odstotki. Zmaga se sicer obeta CDU s 30 odstotki. V drugih dveh deželah pa lahko AFD računa na okoli 10 odstotkov glasov.
Deželni vpliv na zvezno raven
Kot pravi Reichard, AFD jemlje glasove praktično vsem uveljavljenim strankam. »Še posebej je opaziti, da so se k AFD nagnili razočarani volilci CDU (stranka Angele Merkel, op. p.), stranka pa je mobilizirala tudi ljudi, ki sicer ne hodijo na volitve. AFD je pravzaprav uspelo nezadovoljstvo dela Nemcev z uveljavljenimi strankami obrniti v svojo korist s pomočjo protibegunske retorike.«
Rezultati nedeljskih volitev, ki potekajo v treh velikih zveznih deželah, bodo tako že razmeroma dober kazalnik razpoloženja volilcev v Nemčiji in signal za podporo strankam na državni ravni. »Deželne volitve so vedno pomembne za vso državo, tudi zato, ker tvorijo drugi dom parlamenta,« pravi Reichard in opozarja, da je povezanost med državno in deželnimi politikami tokrat še intenzivnejša, saj je begunska kriza zasenčila deželne teme, ki bi sicer prevladovale v volilni kampanji. Zaradi tega je tudi pričakovati, da se bodo znotraj vladajočih strank CDU in SPD, če bodo rezultati za stranki slabši od pričakovanj, razprave oziroma nesoglasja glede smeri begunske politike v državi zaostrila. Kakšne konkretne učinke bi slabi rezultati lahko imeli na begunsko politiko Merklove, si Reichard ne upa napovedovati, opozarja pa, da se volilci o tem, komu bodo oddali glas, odločajo vse kasneje. Prav zato bo veliko odvisno od prepričljivih nastopov strankarskih kandidatov v zadnjih dneh pred volitvami. Ni izključeno, da bodo dobri rezultati AFD povsem premešali karte v oblikovanju koalicij v deželnih parlamentih. »Prav mogoče je, da bo oblikovanje koalicij, ki smo jih imeli doslej, zelo oteženo. Trenutno zeleno-rdeča koalicija v Baden-Württembergu in rdeče-zelena koalicija v Porenju-Pfalški po javnomnenjskih raziskavah nimata zagotovljene večine. Tako bi lahko po volitvah nastale povsem nove koalicije, na primer tako imenovana jamajška iz CDU, FDP in Zelenih ali semaforska iz SPD, FDP in zelenih,« še napoveduje Reichard.
