Vsakodnevno molim, da bi kanclerka ostala zdrava, je v pogovoru za berlinski Tagesspiegel prejšnji mesec izjavil Winfried Kretschmann, ministrski predsednik nemške zvezne dežele Baden-Württemberg. Izjava ne bi bila kaj posebnega, če Kretschmann ne bi bil iz stranke Zeleni in če njegova kampanja pred deželnimi volitvami prihodnjo nedeljo (13. marca) ne bi neuradno temeljila na geslu Kdor podpira Angelo Merkel, mora voliti Zelene. Kretschmann, prvi zeleni deželni ministrski predsednik v Nemčiji (po volitvah leta 2011 je sestavil vlado s socialdemokrati kot vodja drugouvrščene stranke), lahko po nedelji z zloslutnim datumom računa na novi mandat, tokrat kot vodja stranke z največ glasovi, saj sta Zelenim najnovejši anketi obeh javnih televizijskih mrež soglasno napovedali 32 odstotkov.
To bi bil za okroglo tretjino izboljšan dosežek s prejšnjih volitev, Kretschmanna osebno pa si kot prvega moža deželne vlade želita kar dve tretjini vprašanih, med katerimi je tudi polovica tistih, ki bodo drugače volili kanclerkino CDU, z 28 odstotki po eni in 30 po drugi anketi le še drugo stranko v eni najbogatejših nemških zveznih dežel. Še slabši izid pa v Baden-Württembergu grozi socialnim demokratom, ki naj bi svoj dosežek izpred petih letih (23 odstotkov) poslabšali skoraj za polovico. Ankete tako napovedujejo naslednjo premiero: prvič bi bila CDU kot manjšinski partner v koaliciji z Zelenimi. Zgodovinsko soglasje med Kretschmannom in Merklovo seveda velja skoraj izključno le za begunsko politiko. Ta je namreč tema, ki bo najbolj vplivala na volilne rezultate tudi v drugih dveh zveznih deželah, kjer bodo volilci prihodnjo nedeljo oddajali glasove. V najvzhodnejši izmed teh, Saški-Anhalt, se tako na valu pouličnega in spletnega sovraštva do beguncev Alternativi za Nemčijo (AfD) obeta od 15 do 20 odstotkov glasov, v vsakem primeru več kot SPD; pred AfD naj bi se CDU vendarle posrečilo skoraj ponoviti izid iz leta 2011, ko je dobila 33 odstotkov glasov, medtem ko lahko levica pričakuje približno petino mandatov.
Polovica še neodločenih
Edina dežela, kjer lahko obe koalicijski stranki na zvezni ravni upata na približno ponovitev dosežkov – in s tem na nadaljevanje koalicije izpred petih let, a morda po novem pod taktirko CDU – je Porenje-Pfalška. Tam se utegne polom pripetiti Zelenim, medtem ko naj bi AfD podobno kot v Baden-Württembergu prišla v deželni parlament s približno 10 odstotki glasov.
Odločen televizijski nastop Angele Merkel prejšnjo nedeljo je očitno vplival na rezultate tokratnih anket, saj so za obe vladni stranki nekoliko ugodnejši od tistih pred dvema tednoma, toda že prihodnji teden bo ob morebitnem neuspehu kanclerke pri dogovorih med EU in Turčijo lahko spet drugače. Nekaj več (Baden-Württemberg) oziroma manj (Porenje-Pfalška in Saška-Anhalt) kot polovica volilcev pa se glede na ankete sploh še ni odločila, ali in koga bo volila.
