Gradnjo svoje hiše je zato treba skrbno načrtovati. Modra in varna odločitev je, da že pri prvem koraku, tudi pri nakupu parcele, pomaga strokovnjak.

Prvi korak - pooblaščeni arhitekt

Pravi prvi naslov pri načrtovanju stavbe je pooblaščeni arhitekt, ki bo najprej preveril ustreznost parcele glede gradnje. Sprejel bo finančni proračun investitorja in glede na nabor vseh želja pripravil idejne predloge, ki bodo že na začetku usklajeni z omejitvami iz prostorskih aktov. Osnova za začetek načrtovanja je geodetski posnetek parcele, ki ga pripravi pooblaščeni geodet. Ko bosta investitor in pooblaščeni arhitekt potrdila končni idejni načrt, ga bo slednji uskladil s soglasodajalci. V tej fazi bo že usklajeno, kako bo urejen dovoz do objekta, kje bodo potekali komunalni priključki.

V določenih primerih je treba upoštevati posebne zahteve. Je okolica hiše spomeniško zaščitena, je potrebno zunanji videz temu prilagoditi? Je gradbena parcela poplavna in bo potrebno to upoštevati z ustrezno dvignjeno višino bivalne etaže, da se izognemo poplavam? V takem primeru bo potrebno sodelovanje inženirja hidrologa. Je gradbena parcela hribovita in morda splazljiva? Tukaj bo nastopil s svojim strokovnim mnenjem geomehanik. Morda gre za prenovo stavbe, ki jo je potrebno rekonstruirati? Pri taki prenovi stavbe ne bo šlo brez predhodne ocene statične trdnosti in stabilnosti, ki jo lahko pripravi samo izkušen pooblaščeni statik. Stavba za bivanje bo morala ustrezati tudi vsem kriterijem glede energijske učinkovitosti.

Od leta 2020 samo skoraj ničenergijske hiše

Se že zavedamo, da bodo od leta 2020 morale biti tudi vse stanovanjske hiše načrtovane in zgrajene v skoraj ničenergijskem standardu? Številni pooblaščeni arhitekti in inženirji so se medtem že usposobili za nove zahteve in take objekte znajo načrtovati že zdaj. Obseg in vrsto dokumentacije za stavbo bo torej opredelil pooblaščeni arhitekt, ki bo medsebojno uskladil vsa vprašanja, povezal vse strokovnjake ter posredoval pristojnim zahtevane odgovore na vsa vprašanja. Pooblaščeni arhitekti z licenco zagotavljajo investitorju varnost skozi celoten proces načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Državi pa so odgovorni, da je načrtovana gradnja skladna z javnim interesom.

Mnenje, da se celoten proces konča s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, je povsem napačno. Ko se konča začetni dialog z državnimi in občinskimi službami in je končno izdano gradbeno dovoljenje, ki včasih res predstavlja pravi podvig, se pravo delo šele začne. Zdaj se je namreč treba začeti ukvarjati s številnimi, tudi najmanjšimi detajli. Od dobro izdelanega projekta za izvedbo je odvisno, ali bo poleg zunanje zanimive arhitekturne oblike stavba »zdrava« in prijetna za bivanje, a obenem varčna in vzdržna pri obratovanju in vzdrževanju. Pri načrtovanju je treba upoštevati številne dejavnike in prav vsi so pomembni za sodobni bivalni in delovni standard.

Sodelovanje vseh strokovnjakov - inženirjev

Pooblaščeni arhitekt vključi v tej fazi vse ostale strokovnjake - inženirje, ki na tehnični ravni ustrezno obdelajo vse segmente stavbe. Arhitekt bo dokončno opredelil stavbo in zunanjo okolico, določil trajnostne gradbene materiale in sisteme za gradbeno-obrtniška dela, pooblaščeni statik bo ustreznost arhitekturne zasnove potrdil s statičnim izračunom ter po potrebi pripravil še ostale potrebne načrte. Pooblaščeni inženir elektroinštalacij bo predvidel ustrezno moč in razvod vseh elektroinštalacij, medtem ko bo pooblaščeni inženir strojnih inštalacij poskrbel za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in morda hlajenje stavbe. Odprte površine ob stavbi lahko odlično zasnuje krajinski arhitekt.

Vsak od njih je odgovoren za svoj sklop projekta, arhitekt pa odgovarja za njihovo medsebojno usklajenost. Prav vsak od strokovnjakov pa lahko s pametnim, medsebojno usklajenim načrtovanjem investitorju privarčuje lep kos investicije, tako med gradnjo kot po njej. Investitor bo cenil dobro načrtovanje še posebno v času življenjske dobe stavbe, ko bo treba vsak mesec odvajati določene stroške za vodo, elektriko, ogrevanje ali hlajenje.

Hiša sedanjosti in prihodnosti

Kakšna je torej hiša sedanjosti in prihodnosti? Je to je hiša, v kateri je prijetno živeti, ker je ustrezno umeščena v prostoru? Je to hiša, v kateri je zdravo živeti, ker je zgrajena iz sodobnih, večinoma trajnostnih materialov? Je to hiša, ki je zgrajena po meri uporabnika, pa vseeno ostaja prilagodljiva za morebitne nove bivanjske razmere? Ali pa je to hiša prihodnosti, ki ima vgrajene nadvse varčne sisteme, ki porabijo samo toliko energije, kot jo pridobijo iz obnovljivih virov? Pritrdilni odgovori na zgornja vprašanja nikakor niso nemogoč cilj, ampak danes postajajo nujni in samoumevni. V hišah prihodnosti živimo že danes, zato sledimo dobrim praksam, ki širijo dober glas v deveto vas.

Helena Kovač, univ. dipl. inž. arh., Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Vir: katalog sejma Dom 2016