S 1. marcem je kolektivno odstopilo vodstvo občinskega odbora SDS Radeče, vključno s predsednico odbora, nekdanjo poslanko Damjano Petavar Dobovšek. Ta je včeraj zapustila tudi strankine vrste. O razlogih za omenjeni potezi Petavar-Dobovškova včeraj ni želela govoriti, velja pa spomniti, da jo je svet SDS pred slabim mesecem dni izključil iz izvršilnega odbora stranke. To so storili na isti seji, na kateri so se odrekli nekdanjemu notranjemu ministru Dragutinu Mateju, svojo odločitev pa so utemeljevali z njuno neaktivnostjo v stranki oziroma nenavzočnostjo na sejah. Po naših informacijah je Janšo precej razburilo, da so tudi nekateri poslanci največje opozicijske stranke na družabnih omrežjih obžalovali, da je SDS zapustila dolgoletna zvesta sodelavka Jožeta Pučnika in nato sedanjega predsednika Vera Ban. Ta je v izstopni izjavi zapisala, da iz SDS odhaja z včerajšnjim dnem, torej na Pučnikov rojstni dan. Pa tudi, da Pučnik ne bi dovoljeval, da bi iz stranke odhajali ljudje, ki so za SDS in za Slovenijo veliko storili.

Janša: Tedensko več deset včlanitev

Janša je v ponedeljkovem intervjuju na informativni televiziji Nova24TV poudaril, da je SDS množična stranka in da vsak teden kdo izstopi, nekaj deset pa jih pristopi. »Glede na leta, kolikor obstajamo, in na število članov danes težko najdete človeka, ki bi lahko naštel deset ljudi, ki so izstopili. Za te, ki so bolj znani in so stranko zapustili, pa so pri vsakem specifični razlogi – od kariernih do ideoloških ali pa političnih. Morda so pač ugotovili, da se ne strinjajo s programom stranke, čeprav so prej to isto zagovarjali, pa vse do zdravstvenih razlogov,« je dejal Janša.

Koliko članov ima dejansko SDS?

Čeprav prvak SDS poudarja, da so odhodi iz stranke posamični, vstopi vanjo pa množični, je v zadnjem času v njihovih vrstah »vroče« tudi vprašanje, koliko članov ima dejansko SDS oziroma zakaj tako malo članov plačuje članarino. V preteklosti so se vodilni predstavniki radi hvalili, da so slovenski demokrati daleč najštevilnejša stranka pri nas; imela naj bi več kot 30.000 članov. Tako so še v zadnjem objavljenem poročilu zapisali, da je bilo na zadnji dan leta 2014 članov SDS 30.050. Leto prej je bilo to število še za 200 višje. A je plačnikov članarine bistveno manj. Zato so se po naših informacijah v SDS resno lotili projekta pobiranja članarine za lansko leto, vendar brez večjega uspeha. Vsega skupaj naj bi zbrali le okoli 130.000 evrov. Glede na to, da je letna članarina v SDS 15 evrov, izračun pokaže, da jo je za lani plačalo manj kot devet tisoč članov. A so, tako naši viri, v omenjeni znesek vključene tudi precej višje članarine strankinih funkcionarjev – samo iz poslanskih vrst se je iz tega naslova steklo dobrih 30 tisočakov. Res pa je tudi, da so nekateri člani zaradi težkega socialnega položaja plačevanja članarine oproščeni. Tako naj bi se po naših informacijah v SDS oblikoval seznam članov, ki plačujejo članarino oziroma so tega oproščeni, neplačnike pa so uvrstili na nekakšno »pasivno listo« oziroma seznam simpatizerjev, ki naj med drugim ne bi imeli pravice kandidirati na volitvah. Statut SDS sicer določa, da je lahko član SDS vsak državljan, ki sprejema strankin program in statut ter redno plačuje članarino. Odgovora na vprašanje, koliko je dejansko članov stranke oziroma koliko jih plačuje članarino, ki smo ga SDS zastavili že v začetku tega tedna, nismo dobili. Po mnenju nekaterih naših sogovornikov tudi zato ne, ker bi prave navedbe pokazale velik padec oziroma resnično podobo članstva SDS.

Kaj pa članstvo v drugih strankah?

Največji vladni stranki SMC doslej prav velikega števila članov ni uspelo pridobiti. Ima jih nekaj manj kot tri tisoč, od tega jih je članarino za lansko leto plačalo 1500. Povprečna poravnana članarina je znašala okoli 26 evrov. »Doslej je SMC skupno za lansko leto zbrala okoli 40.000 evrov. Sicer pa je priporočena letna članarina 30 evrov, za študente in upokojence 15 evrov, člani stranke, ki so v slabem socialnem položaju, pa so plačila oproščeni. Člana stranke se po statutu iz članstva izbriše, če več kot leto dni ni poravnal članarine,« pojasnjujejo v SMC, kjer za funkcionarje nimajo posebne članarine.

Upokojenska stranka naj bi štela okoli 11.000 članov, enotna letna članarina pa znaša pet evrov. »V lanskem letu smo iz naslova članarine zbrali okoli 36.000 evrov, kar pomeni, da sta jo plačali približno dve tretjini članov,« pojasnjuje predstavnica DeSUS za odnose z javnostmi Nina Stankovič. Podobno število članov kot DeSUS navajajo tudi Socialni demokrati (11.293), poleg njih pa so izpostavili še 8900 simpatizerjev. Letna članarina v najmanjši koalicijski stranki znaša 25 evrov. »V izjemnih primerih je ta lahko tudi manjša oziroma se člana plačila članarine oprosti. V letu 2015 smo iz naslova članarin zbrali 100.038 evrov,« pojasnjujejo na Levstikovi, kjer hkrati zagotavljajo, da še niso imeli primera, da bi nekomu »izključno zaradi neplačevanja članarine prenehalo članstvo«.

Nova Slovenija, ki je bila ustanovljena leta 2000, šteje 9741 članov, lani pa jih je članarino plačalo več kot 30 odstotkov. »Letna članarina v obliki prostovoljnega prispevka znaša 20 evrov. Člani stranke, ki opravljajo funkcijo, plačujejo še posebno članarino v višini pet odstotkov neto prihodka,« navajajo v NSi, ki je lani iz naslova članarin zbrala okoli 45 tisočakov.

Podatke za Združeno levico, ki jo sestavljajo tri stranke, smo morali pridobiti od vsake od strank posebej. Vendar smo bili pri tem večinoma neuspešni. V TRS, ki ji predseduje poslanka Violeta Tomić, beležijo 405 registriranih članov in 782 simpatizerjev. Za zaposlene, upokojence in študente znaša letna članarina 10 evrov, za nezaposlene pa en evro. »Podatka ne razkrivamo,« pa v TRS odgovarjajo na vprašanje, koliko denarja od članarin so v lanskem letu zbrali oziroma koliko članov je lani plačalo članarino. V Demokratični stranki dela, na čelu katere je nekdanji poslanec Franc Žnidaršič, nam je uspelo izvedeti zgolj, da letna članarina za brezposelne znaša dva evra, za študente in upokojence pet evrov, za zaposlene pa 15 evrov. Za vse druge podatke, ki smo jih želeli objaviti, pa po njihovih navedbah potrebujejo sklep izvršnega odbora stranke. Redkobesedni so bili tudi v Iniciativi za demokratični socializem, od koder prihaja največ poslancev ZL in kjer letna članarina znaša 20 evrov: »Članarina izvoljenih predstavnikov se obračunava po progresivni lestvici in znaša pri poslancih DZ od 30 do 35 odstotkov vseh prihodkov. Preostali podatki so interne narave.«

Meta Roglič, Blaž Petkovič