Slovenski bolniki so kljub večjim prilivom v zdravstveno blagajno zadnje leto le še izgubljali. Kar 11.036 ljudi je na začetku letošnjega februarja predolgo čakalo na prvi pregled. V enakem obdobju lani je bilo takih bolnikov 2895 manj. Bistveno se je podaljšalo tudi čakanje na nekatere diagnostične postopke. Na ultrazvok rame so bolniki februarja lani čakali v povprečju 88, letos pa 124 dni. Podaljšalo se je tudi povprečno čakanje na ultrazvok srca – s 142 na 164 dni. Opazno je podaljševanje čakalnih dob na nekatere operacije, na primer artroplastiko kolka. Nekatere čakalne dobe, na primer na operacijo hrbtenice, pa so se v povprečju sicer malo skrajšale, a hkrati se ne zmanjšuje število bolnikov, ki nanje čakajo dlje od dopustnega. Na 47 operacij in diagnostičnih postopkov, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, je na začetku letošnjega februarja predolgo čakalo 17.445 ljudi, dobrih tisoč več kot leto prej.
Javni zavodi, v katerih te bolnike pregledujejo in zdravijo, so medtem nabirali presežke. Napovedi, da bo denar, ki jim ga je vlada namenila brez dodatnih obveznosti, nekako že pritekel tudi do bolnikov, so se izjalovile. Posebej so se lani okrepili zdravstveni domovi. Imeli so kar 15,3 milijona evrov plusa, kažejo sveži podatki Združenja zdravstvenih zavodov. Na bolje je šlo tudi bolnišnicam. Izgube so lani imele le še tri (UKC Ljubljana, novomeška in kranjska bolnišnica), druge pa so skupno nabrale 10,5 milijona evrov plusa.
Za 3,6 odstotka višji prihodki bolnišnic kot leta 2014 pa niso bili porabljeni tako, da bi bila bolnikom diagnoza in s tem zdravljenje kaj bolj dostopna. Bolnišnice so s tem denarjem iz izgub prešle v pluse, poleg tega pa so lahko vsaj delno poplačale upnike. Neporavnanih zapadlih obveznosti bolnišnic je bilo konec lanskega leta za 90 milijonov evrov, osem milijonov evrov manj kot leto prej. Za dobra dva milijona evrov pa se je povečala nepokrita izguba v javnih zdravstvenih zavodih, ki je v veliki meri rezultat zatiskanja pasu v kriznih letih. Konec lanskega leta je znašala 143,3 milijona evrov.
Letos bodo strožji
Ob lanskem dvigu priznanih cen zdravstvenih storitev, ki je bolnišnicam in drugim izvajalcem prinesel večje prilive, so pričakovali tudi skrajševanje čakalnih dob, zatrjujejo na ministrstvu za zdravje. Ponekod so se tega držali, opažajo, drugje pa ne. Letos bodo previdnejši. Dodaten denar bodo namenili za skrajševanje tistih vrst, ki lahko bolnikom najbolj škodijo. K temu, da bodo denar res porabili za povečanje dostopnosti zdravljenja, bodo bolnišnice jasneje zavezali tudi v pogodbah. Od njih pa pričakujejo, da bodo nekatere čakalne dobe skrajševale tudi z obstoječim denarjem – z organizacijskimi ukrepi, pa tudi nadzorom nad umeščanjem bolnikov v čakalne vrste. Na podlagi pilotne analize čakalnih dob v jeseniški in celjski splošni bolnišnici, Ortopedski bolnišnici Valdoltra in nekaterih zdravstvenih domovih pa pripravljajo še zakonske spremembe.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tudi letos stavijo na plačevanje dodatnih pregledov in operacij. Lani so se z vlado za to dogovorili šele tik pred koncem leta, ko ukrep ni več kaj dosti zalegel. O tem, kako bodo denar delili letos, se še niso uskladili. »Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je lani naredila napako, ko je dala denar za sanacijo bolnišnic, namesto da bi ga dala za skrajševanje čakalnih dob in da bi od bolnišnic zahtevali dvig produktivnosti. Poleg tega so dodaten denar dobili tudi tam, kjer ga sploh niso potrebovali, na primer v lekarnah in psihiatričnih bolnišnicah,« je dejal v. d. generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin.
Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek se strinja, da je treba storiti več. »Po letih zniževanja prilivov v zdravstvu zdaj opažamo odboj z dna. Čakalna doba se v nasprotju s pričakovanji žal ne krajša. Ta trend moramo obrniti.« Po njegovem mnenju je tako razumljivo, da bosta ministrstvo za zdravje in zdravstvena blagajna denar za bolnišnice v prihodnje odmerjala (tudi) glede na njihovo uspešnost pri skrajševanju čakanja.
Nina Knavs
Na katere operacije bolniki čakajo najdlje?
Nacionalni inštitut za javno zdravje
PODATKI
POVPREČNA ČAKALNA DOBA, 1. 2. 2015
POVPREČNA ČAKALNA DOBA 1. 2. 2016
v dnevih
546,3
Operacija hrbtenice
504,8
312,4
Operacija krčnih žil
498,9
344,4
Artroplastika kolka
443,3
400,9
Ortopedska operacija rame
393,0
364,8
Artroplastika kolena
383,7
