Rakave bolezni, ki terjajo okoli osem milijonov življenj na leto, postajajo povsod po svetu vse večji javnozdravstveni problem. Pri nas naj bi za rakom lani na novo zbolelo že okoli 14.600 ljudi, več kot polovica od njih za eno od petih najpogostejših vrst raka: za kožnim rakom, rakom debelega črevesa in danke, prostate, dojke in pljuč. Mnogi med njimi tudi zato, ker niso izkoristili priložnosti in se udeležili presejalnih programov Zora, Dora in Svit.
»Med nami živi več kot 90.000 ljudi, ki so bolezen preživeli. To dokazuje, da rak že zdavnaj ni več usodna bolezen in da postaja vse bolj podobna drugim kroničnim degenerativnim boleznim,« je ob tednu boja proti raku poudarila predsednica Zveze društev za boj proti raku dr. Maja Primic Žakelj. Namen prireditev, ki jih v tem tednu zveza organizira v sodelovanju z Onkološkim inštitutom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, je seznaniti javnost z možnostmi preprečevanja rakavih bolezni. Tokrat so teden še zlasti prepletli z 12. nasvetom iz Evropskega kodeksa proti raku in poteka pod geslom: Udeležujte se organiziranih presejalnih programov Zora, Dora, in Svit. Vsi trije vabijo na presejalne preglede na videz zdravo populacijo, a so se pri nekaterih ljudeh rak ali njegovi začetki že razvili.
Raku se je najbolje izogniti
»Že več kot tri desetletja si prizadevamo spodbuditi ljudi, da čim bolj zmanjšajo ogroženost z rakom. Ta bolezen ni več tako velik tabu kot na začetku naše poti, ampak je bolezen, o kateri se znamo pogovarjati, o kateri vedno več vemo in vemo tudi, kako jo preprečiti oziroma se ji izogniti,« je poudarila Primic-Žakljeva. Slikovit primer pravilnega ukrepanja je pljučni rak pri moških. S sistematičnim delom nam je namreč uspelo v štirih desetletjih prepoloviti število kadilcev. »Zato se obolevnost za pljučnim rakom od sredine 90. let med moškimi vztrajno manjša in pljučni rak ni več najpogostejši rak pri moških. To mesto je zavzel rak prostate. Želimo si, da bi podoben trend opazili tudi pri ženskah, ki pa kajenja žal ne opuščajo v enaki meri,« je opozorila.
Tudi vršilka dolžnosti direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisič poudarja, da lahko s presejalnimi programi preprečimo tretjino rakov in jih tudi odkrivamo v zgodnejših oblikah, ki so lažje ozdravljive.
Zora je dosegla ciljno populacijo
»V sklopu najstarejšega presejalnega programa Zora, ki se je na državni ravni začel leta 2003, smo že dosegli minimalni cilj, da se pregledov udeležuje vsaj 70 odstotkov ciljne populacije,« pove Primic-Žakljeva, ki vodi ta državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na materničnem vratu. »V letu 2014 smo našteli najmanj novih bolnic z rakom materničnega vratu v zadnjih 60 letih: zbolelo je 105 žensk, skoraj pol manj kot ob uvedbi programa Zora. Večina žensk, ki zboli za rakom materničnega vratu, se programa ne udeležuje,« je opozorila. Najbolj neodzivne so starejše ženske, a bo morda kmalu bolje, saj končujejo projekt, v sklopu katerega bodo lahko ženskam pošiljali na dom posebno pripravo, s katero si bodo bris odvzele same.
»Žalosti pa nas lahko, da je pri nas, kljub temu da je osnovnošolkam na voljo brezplačno cepljenje proti HPV, precepljenost med njimi manj kot polovična, še zlasti slaba je v osrednji regiji.« Vzrok za to je po mnenju Primic-Žakljeve v vse bolj odklonilnem odnosu do cepljenj nasploh.
Dora se širi na vso državo
»Dve tretjini raka dojk odkrijemo v omejeni obliki bolezni in je tretjina odkritih rakavih tvorb manjša od centimetra. V tem trenutku je v presejalni program Dora vključenih 55 odstotkov vseh žensk ustrezne starosti, udeležba v programu pa je več kot 80-odstotna,« je povedal vodja državnega presejalnega programa za raka dojk Dora mag. Maksimiljan Kadivec. Ti kazalniki po njegovih besedah že napovedujejo učinkovitost programa in dosego dolgoročnega cilja – zmanjšati umrljivosti žensk zaradi raka dojk in odkrivati majhne rake, ki so v celoti ozdravljivi. V desetih letih naj bi umrljivost zmanjšali za 25 do 30 odstotkov. Do leta 2018 naj bi program Dora razširili na območje vse Slovenije. Trenutno največ truda vlagajo v vzpostavitev presejalnega diagnostičnega centra v UKC Maribor, ki naj bi zaživel do decembra.
V Svitu odkrivajo zgodnje oblike raka
»V programu Svit izvajamo že četrti dvoletni presejalni krog. V tem času smo odkrili že skoraj 1900 rakov na debelem črevesu in danki ter več kot 15.000 predrakavih sprememb. Zato smo že zaznali znatno zmanjšanje števila novih rakov na debelem črevesu in danki,« je povedala vodja državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Jožica Maučec Zakotnik. Razložila je, da je bilo leta 2010 kar 1724 na novo odkritih rakov na debelem črevesu in danki, dve leti pozneje pa skoraj 200 manj. Poleg tega je 72 odstotkov rakov v Svitu odkriti v zgodnji fazi, ko onkološko zdravljenje še ni potrebno. Breme raka debelega črevesa in danke je večje pri moških, ki se na program slabše odzivajo kot ženske. Maučec-Zakotnikova zato moškim polaga na srce, »da se zato, ker je to za zdaj edini organiziran presejalni program, namenjen tudi moškim, odzovejo na vabilo, izkoristijo priložnost in se testirajo«. Kot še pravi, je program prijazen tudi zdravstveni blagajni, saj vsako leto prihrani zdravstvu okoli 15 milijonov evrov.
