Minister za finance Dušan Mramor napoveduje davčno reformo, s katero naj bi davčno razbremenili višje plače. Kako bi to storili, še ni jasno. Nekaj pa je gotovo, Slovenija sodi med države z bolj obremenjenimi plačami. Med najbolj razvitimi državami članicami OECD se v zgornjo polovico obremenjenosti plač uvrščamo ne glede na to, kako visoke plače primerjamo (primerjave znotraj EU so za Slovenijo ugodnejše, a le, ko gre za nižje plače) – nizke, povprečne ali visoke. Običajno v Sloveniji govorimo o obremenjenosti povprečnih ali nekoliko nadpovprečnih plač, le redko pa o najvišjih plačah, kjer pa po davčnem primežu še bolj izstopamo. Slovenija se s 56-odstotnim povprečnim davčnim primežem na najvišje plače uvršča v vrh držav članic OECD. Po dostopnih primerljivih podatkih OECD iz leta 2012 si od najvišjih plač država več odtrga le še v Franciji (57,6 odstotka), Belgiji (65,9 odstotka), na Finskem (57,7 odstotka) in za del plač v Italiji, kjer pa imajo podobno kot še v nekaterih članicah OECD socialno kapico, zaradi česar se davčni primež pri 96.000 evrih letne bruto plače prelomi in začne upadati.
Polovica plače gre državi že pri relativno skromni plači
In o kakšnih plačah govorimo, ko govorimo o visokih plačah? V Sloveniji 56-odstotni davčni primež nastopi pri približno 85.000 evrih bruto letne plače. Podatek velja za posameznika brez otrok. Pri tem je zanimiv podatek, da si država polovico celotne plače v Sloveniji vzame že pri okoli 36.000 evrih bruto letne plače, torej že pri 3000 evrih bruto mesečne plače. Slovenija je sicer ena tistih držav OECD, ki je v minulem desetletju in pol znižala davčni primež na plače. Posameznik s povprečno plačo in brez otrok je moral leta 2000 od plače državi odšteti 46,25 odstotka, leta 2014 pa 42,26 odstotka in podobna znižanja so opazna tudi v drugih kategorijah. V grobem lahko rečemo, da so države, kjer je davčni primež na plače nadpovprečno visok, tega v tem tisočletju zniževale (Švedska, Norveška, Finska, Madžarska, Nemčija..), zvišala pa ga je precej pestra množica držav, tudi takšne, kjer je že visok, na primer Avstrija.
Ob vsakokratnem spreminjanju obdavčitve plač se poleg cilja popraviti slabo strukturo davkov (predvsem močno obdavčeno delo in malo obdavčeno premoženje ter kapital) kot cilj najpogosteje omenja davčna razbremenitev najproduktivnejših delavcev. To naj bi spodbudilo njihovo zaposlovanje in jih prepričalo, naj ne odhajajo za bolje plačanimi službami v tujino, kar se nam v zadnjih letih dejansko dogaja.
