Kljub umiku male davčne reforme bo vlada po naših informacijah podaljšala veljavnost četrtega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo. V največji vladni stranki SMC pravijo, da bodo ukrep podaljšali za vsaj eno leto, ne ve pa se še, ali bo najvišji dohodninski razred veljal do leta 2020, kot je bilo sicer predvideno v sklopu davčnih sprememb. Vlada naj bi ohranitev 50-odstotnega dohodninskega razreda uredila z novelo zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Ukrep, ki ga je Janševa vlada kot »začasnega« (za leti 2013 in 2014) z Zujfom uvedla sredi leta 2012, lani pa je bil podaljšan še za eno leto, se namreč z letošnjim letom izteče.

Medtem ko naj bi torej najvišji dohodninski razred še naprej ostal le začasen ukrep, pa ga želi opozicijska Združena levica uzakoniti kot trajnega. V ta namen so pripravili predlog novele zakona o dohodnini in zanj med poslanci že začeli zbirati podpise. Pobuda ZL je najverjetneje obsojena na propad, saj v SMC po naših informacijah predloga ne podpirajo.

Drugod imajo še višjo obdavčitev

Čeprav gospodarstvo najvišjemu dohodninskemu razredu nasprotuje, saj meni, da odvrača investitorje in prispeva k begu možganov iz Slovenije, pa to ne more držati. S 50 odstotki so namreč obdavčeni le dohodki z neto letno davčno osnovo, višjo od 70.907 evra, kar pomeni, da so po tej stopnji obremenjeni le dohodki, ki presegajo približno pet povprečnih plač. Takšnih pa velika večina »najbolj produktivnega strokovnega kadra« v Sloveniji nima. Po podatkih finančnega ministrstva je v najvišjem dohodninskem razredu manj kot pol odstotka zavezancev, v proračun pa najvišji dohodninski razred prispeva okoli 16 milijonov evrov.

Obdavčitev dohodkov po 50-odstotni stopnji tudi ni kakšna slovenska posebnost. Na Švedskem denimo je višja celo najnižja dohodninska stopnja, ki znaša 51,7 odstotka, medtem ko je najvišja postavljena pri 56,9 odstotka. Najbolje plačani so bolj kot v Sloveniji obdavčeni tudi na Portugalskem, Danskem, v Španiji in Franciji, od naslednjega leta pa tudi v Avstriji. S 50-odstotno stopnjo bodo v Avstriji po novem obdavčeni prejemki nad 90.000 evrov (zdaj 60.000 evrov), 55-odstotna stopnja pa bo veljala pri dohodkih, višjih od milijona evrov.

Za razbremenitev srednjega sloja ni denarja

Precej večji problem je v Sloveniji dohodninska lestvica kot celota. Ker ima zelo nizko postavljene davčne razrede, so po razmeroma visoki 41-odstotni davčni stopnji obremenjeni že neto letni prejemki nad 18.960 evrov (1560 evrov na mesec). Na takšno ureditev, ki dejansko ne motivira »najbolj produktivnih strokovnih kadrov«, opozarjajo tako delodajalci kot sindikati, rešitve problema pa so s svojimi predlogi davčne reforme pred kratkim podali Socialni demokrati in Nova Slovenija.

V NSi bi mejo drugega davčnega razreda s 27-odstotno obdavčitvijo zvišali na 27.000 evrov na leto (najvišjo dohodninsko stopnjo bi odpravili), v SD pa na 30.000 evrov. V SD bi ob tem uvedli dodatni dohodninski razred s 34-odstotno stopnjo, ki bi veljala za letne prihodke do višine 50.000 evrov. Višje prejemke bi obdavčili z 41 odstotki, najvišja, 50-odstotna stopnja pa bi, tako kot doslej, ostala za prejemke z davčno osnovo nad slabimi 71 tisočaki.

Glavna ovira za realizacijo takšnih ukrepov so seveda javne finance. Oba predloga, tako SD kot NSi, naj bi namreč davčne prihodke znižala za kar od 160 do 170 milijonov evrov, zato bi morala biti zajeta v zares celoviti davčni reformi. Za kar pa sta, kot pravi stroka, potrebna čas in sodelovanje vseh zainteresiranih, finančnega ministrstva, delodajalcev, sindikatov, finančne uprave… Zagotovo pa torej ne tako, kot je bila izvajana neslavno propadla mala davčna reforma.

Z Mramorjem jih je dobila po grbi tudi SMC

S predlogom mini davčne reforme, s katerim je izletel finančni minister Dušan Mramor in ga nato po hitrem postopku tudi umaknil, so bili, kot je znano, nezadovoljni vsi, od delodajalcev do sindikatov, kakor tudi vse koalicijske partnerice. V SMC je sicer mogoče slišati tudi nekaj opravičevanja Mramorjevega ravnanja, češ da je s predlogom tako pohitel, ker ga je priganjal čas, pa tudi da mini davčna reforma še ni bila zacementirana in bi bile pred sprejemom mogoče še kakšne spremembe.

»A so delodajalci zaradi nove definicije minimalne plače močno razburjeni, zato so predlog a priori zavrnili,« pravijo nekateri naši sogovorniki v največji vladni stranki. Vendar pa tudi ti priznavajo, da predlagana davčna reforma ni bila ustrezno skomunicirana in usklajena z različnimi deležniki. »Minister Mramor je odsoliral in jih dobil po grbi, z njim pa tudi mi,« je mogoče slišati v SMC. Kjer zdaj o tej temi napovedujejo obsežnejšo razpravo tako v koalicijskih vrstah kot tudi z delodajalci, sindikati… Še zlasti naj bi šli naproti gospodarstvu.

Čeprav nekateri v koaliciji menijo, da se tudi po tej Mramorjevi potezi njegova moč v vladi manjša (prav tako mu ni uspelo skleniti dogovora z občinami glede povprečnine, izplen pri pogajanjih z javnim sektorjem ni bil tak, kot je sam želel…), pa sta prvak DeSUSKarl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan že v torek poudarila, da umika reforme ne vidita kot nezaupnico finančnemu ministru Dušanu Mramorju.