Po pisanju Süddeutsche Zeitunga je bila pred dvema letoma v francoski jedrski elektrarni (JE) Fessenheim – ki je začela obratovati leta 1977, to je štiri leta pred JE Krško – takšna poplava, da je reaktor v bloku 1 »za nekaj časa ušel izpod nadzora« in so jedrsko reakcijo lahko onemogočili šele z uporabo bora, kar je izjemen ukrep. Vse to naj bi francosko državno podjetje EDF, ki upravlja JE Fessenheim, prikrilo javnosti. Zaprtje JE Fessenheim zdaj zahteva tudi nemška ministrica za okolje Barbara Hendricks.
V EDF in francoskem svetu za jedrsko varnost (ASN) te obtožbe zavračajo. Poplava je nastala v nejedrskem delu elektrarne, pravijo, incident pa naj sploh ne bi bil nevaren in ni imel posledic ne za zaposlene ne za okolje. Za ustavitev reaktorja so zaposleni res uporabili bor, kar pa je tudi po mnenju slovenskega strokovnjaka prof. dr. Igorja Jenčiča standardna metoda za preprečevanje verižne reakcije.
Jedrske elektrarne – vreča brez dna
Proti JE Fessenheim, kjer se zadnja leta manjše okvare kar vrstijo, so tudi francoski okoljevarstveniki in François Hollande je pred predsedniškimi volitvami leta 2012 obljubil, da jo bo zaprl pred koncem svojega petletnega mandata, torej preden bo stara 40 let. Vse kaže, da obljube ne bo izpolnil. Ministrica za okolje Ségolène Royal zdaj ni hotela povedati nič določnega, dejala je le: »Zapreti jedrsko elektrarno ni enako, kot da bi zaprli vodovodno pipo. (...) V takšni JE, kot je Fessenheim, je zaposlenih 2000 ljudi.«
Hollande in njegova vlada zdaj sicer načrtujeta, da se bo do leta 2025 delež jedrskih elektrarn pri proizvodnji elektrike zmanjšal s sedanjih 75 odstotkov, kar je največ na svetu, na 50 odstotkov, povečal pa bi se delež obnovljivih virov energije, kot so veter, sonce, plimovanje in biomasa. Seveda bi vlada čez nekaj let spet lahko preložila sedanji načrt, vendar je vprašanje, ali se Franciji splača vztrajati pri starih jedrskih elektrarnah, saj bi bilo treba za zagotovitev njihove varnosti do leta 2030 nameniti kar 100 milijard evrov. Zeleni so prepričani, da bi bilo že zdaj te milijarde bolje uporabiti za obnovljive vire energije.
Francoska jedrska katastrofa
Francija pa hoče vsekakor še naprej imeti vodilno vlogo pri gradnji jedrskih elektrarn, toliko bolj, ker se jim je po katastrofi v japonski Fukušimi marca 2011 odpovedala Nemčija. A Francija ima zdaj neverjetno velike tehnološke in zato tudi finančne težave pri gradnji najmodernejših jedrskih elektrarn, elektrarn tretje generacije, za katere je značilna izjemno povečana varnost, tako da jih na primer tudi zrušitev velikega potniškega letala ne more poškodovati tako močno, da bi bila ogrožena jedrska varnost. Na Finskem jo tako Francozi neuspešno poskušajo zgraditi že enajst let, na severu Francije, v Flamanvillu, kjer že več let doživljajo prave muke pri postavitvi 110-tonske betonske kupole, pa devet let. Stroški na obeh gradbiščih so skupno narasli s šestih na več kot 20 milijard evrov.
Ravno prejšnji teden je odstopil finančni direktor EDF, ker se ni strinjal s še eno tako gradnjo JE tretje generacije, in sicer v Veliki Britaniji. Skratka, nasprotoval je velikemu finančnemu tveganju. V EDF pa trdijo, da so v tveganje prisiljeni, saj bi sicer v svetu izgubili kredibilnost in s tem vodilno vlogo pri gradnji JE. A EDF je že zdaj zadolžen v višini 37 milijard evrov, do leta 2030 pa bi samo stroški za povečanje varnosti 58 francoskih jedrskih elektrarn znašali 100 milijard evrov.
Kot je za Dnevnik dejal prof. dr. Jenčič, bi Francozi lahko prvo JE tretje generacije zgradili že konec leta v Taishanu na Kitajskem, »velik udarec francoskemu prestižu pa bi bil, če bi jih prehitel ameriški Westinghouse«. Ta gradi svoj tip reaktorja, prav tako z izjemno povečano varnostjo in zmogljivostjo, in sicer v Sanmenu, torej tudi na Kitajskem.
