Zdaj, ko bo vsak trenutek izginil sneg in se bo narava dokončno prebudila, se bo ponovno začela sezona kompostiranja. Malo je namreč vrtnarjev, ki tudi pozimi kompostirajo, razen seveda, če tega ne počnejo v notranjosti s kakšnimi od novih pripomočkov za hitro kompostiranje predvsem bioloških gospodinjskih odpadkov.
Včasih je bilo kompostiranje preprosto. Nekje v kotu vrta je bil kup, kamor so se metali organski odpadki. Enkrat na leto se je kup obrnil, predelani kompost pa presejal in vkopal na gredice. Tako kot so to po zapisih Plinija starejšega počeli Rimljani, ki s kompostom niso prav nič niso komplicirali. Potem pa se je tudi kompostiranje moderniziralo in zakompliciralo. Za čas modernizacije kompostiranja veljajo 20. leta 20. stoletja, ko se je v Evropi pojavilo organsko kmetovanje na biodinamičnih predpostavkah Rudolfa Steinerja. Od tedaj je kompostiranje znanost z veliko navodili. Pa tudi trgovska niša, saj vrtnarjem ponujajo najrazličnejše sisteme za kompostiranje. Saj je vendar najprej vprašanje, ali bomo kompostirali v iz lesa narejeni gajbici ali v kateri od plastičnih posod, ki so na voljo v vrtnih trgovinah. Priporočam leseno ogrado. Po možnosti tako, da lahko prvo stran ograde odprete. Zakaj? Ker se veliko lažje pride do že narejenega komposta. Sploh pa: na ekološki vrt bi postavili plastično škatlo za kompost? Ne, hvala. Obstajajo tudi posode za kompost, ki se obračajo, kar pomeni, da komposta ni treba prekopavati. A tudi to je popolnoma nepotrebna vrtnarska igračka.
Dodatki: deževniki, guan ali mikroorganizmi
Drugo vprašanje je, ali bomo tradicionalisti in čakali leto ali še malo več, da se naredi kompost, ali pa se bomo zatekli k pospeševalcem. Pojavljajo se celo trditve, da je kompost mogoče narediti v dveh do treh tednih, če ga ohranjate na določeni temperaturi in nenehno kontrolirate razmerje med ogljikom in dušikom. Toda zakaj bi postopek, ki tako in tako poteka v naravi, po nepotrebnem spreminjali v znanost? To je tudi v nasprotju z doktrino lenega vrtnarja.
Tretje vprašanje je, kaj dodati v kompost. Morda deževnike? Ti gotovo pospešijo kompostiranje, priporočajo pa jih tudi za v komposte, kjer se organski odpadki iz vrta mešajo z organskimi gospodinjskimi odpadki. Podobno kompostiranje pospešijo ščurki, a teh res ne bi radi imeli v domačem dvorišču. V zadnjih letih je zelo priljubljena japonska metoda kompostiranja bokaši, kjer se kompostni masi dodajo efektivni mikroorganizmi. Ti organske odpadke v zaprtih kontejnerjih že v nekaj tednih spremenijo v kompost. Prav ti se tudi uporabljajo v priljubljenih kuhinjskih kompostnikih. Vse bolj priljubljeno postaja tudi kompostiranje z guanom. To naravno gnojilo se lahko kompostu dodaja v trdnem ali tekočem stanju. Poleg tega, da pospešuje kompostiranje, kompostu dodaja hranilne snovi. Vse lepo in prav, a ponovno skeptično vprašanje: če smo privrženec ekološkega, zakaj bi v kompost mešali nekaj, kar prihaja z drugega konca sveta? Je to ekološko? Verjetno je tako kot pri vsem vrtnarstvu tudi pri kompostu najpomembnejše potrpljenje. Čim manj kompliciranja in potrpljenje. Mogoče pa bi se morali v vrtnarstvu malo sprostiti ali pa po rimsko poleniti. Leto dni na vrtu res ni veliko, da pridobimo dober kompost, za katerega natančno vemo, kaj je v njem. Le tak bo dober za kompostni čaj, še eno priljubljeno obliko gnojenja za lene vrtnarje. V juto tesno zavijete kepo komposta in jo vsaj za 24 ur namočite v vodo. Tekočino, ki nastane, razredčite v razmerju ena proti deset in z njo pognojite rastline. Gnojilo ni močno, je pa zelo primerno denimo za začimbe.
