Vladna izhodišča za plačna pogajanja v javnem sektorju predvidevajo, da bi se masa plač v prihodnjih treh ali štirih letih izračunavala po posebni formuli. Višina porasta plačne mase za vsako prihodnje leto bi bila vezana na Umarjevo pomladansko napoved gospodarske rasti (ta bo za leto 2017 objavljena 17. marca), od katere bi odšteli 1,7 odstotne točke. Če bi bila denimo za prihodnje leto napovedana 2,7-odstotna gospodarska rast, bi se masa plač lahko zvišala za en odstotek. V primeru 1,7-odstotne ali nižje rasti BDP pa se plačna masa ne bi spreminjala.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na včerajšnji predstavitvi izhodišč sindikatom pojasnil, da bi se glede na sedanje napovedi, ki segajo od 2,5- do 3,2-odstotne rasti BDP, masa plač v prihodnjem letu lahko povečala za okoli 50 milijonov evrov. V letošnjem letu se bo sicer plačna masa po dogovoru iz lanskega novembra zvišala za 150 milijonov evrov.
Kako bi se ta dvig razporedil oziroma kateri varčevalni ukrepi bi bili odpravljeni, bi bilo stvar vsakoletnih pogajanj med vlado in sindikati. Tak sistem bi veljal do leta 2019 oziroma 2020, z njim pa bi po ocenah vlade lahko dokončno odpravili varčevalne ukrepe in hkrati uravnotežili javne finance. Glede na sedaj veljavne omejitve bi popolna sprostitev ukrepov do leta 2019 pomenila 320 milijonov evrov dodatnih izdatkov.
Sindikati za odpravo vseh varčevalnih ukrepov
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ocenjuje, da si javni uslužbenci po tej formuli vse do leta 2020 ne morejo obetati kakšnih posebnih izboljšanj materialnega položaja. »Nadaljevalo se bo varčevanje, ki traja že vse od leta 2009, česar pa ne moremo sprejeti,« pravi. Še posebno nevarnost vidi v tem, da se želi vlada že zdaj dogovoriti za plačno politiko vse do leta 2020. »Ko bo enkrat določena z nacionalnim reformnim programom, ne bo več možnosti za spremembe,« opozarja Štrukelj. V sindikatih sicer menijo, da bi morali še veljavne varčevalne ukrepe v celoti odpraviti v prihodnjem letu.
Vlada je, kot je znano, doslej umaknila le del varčevalnih ukrepov. Poleg sprostitve napredovanj se bo po novembra lani podpisanem dogovoru zvišal letošnji regres – v polni višini (790,73 evra) ga bodo prejeli zaposleni do vključno 30. plačnega razreda, preostalim bo pripadlo 350 evrov več kot lani. Plačna lestvica, ki je znižala osnovne plače javnih uslužbencev od pol do blizu pet odstotkov, pa se s septembrom vrača na raven pred zadnjim znižanjem v juniju 2013.
Po omenjenem dogovoru se tudi letos ne izplačuje redna delovna uspešnost, omejitve še naprej veljajo tudi pri izplačevanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. V enaki višini kot lani ostajajo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja; v prvi polovici leta bodo izplačevane v višini desetih odstotkov, do konca oktobra v višini 15 odstotkov in zatem do konca leta v višini 30 odstotkov. V letošnje leto so podaljšani tudi nekateri ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ – prenehanje pogodbe o zaposlitvi za javne uslužbence z izpolnjenimi pogoji do starostne pokojnine, omejitev letnega dopusta na 35 dni in nekatere omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb.
Streti bo treba še precej trdih orehov
Vlada in sindikati morajo v prihodnjih tednih in mesecih streti še kar nekaj trdih orehov. Konec januarja so začeli pogajanja o odpravi plačnih anomalij, prejšnji ponedeljek pa je vlada sindikatom znova predstavila predloge sprememb zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
V sindikatih plačnemu zakonu ostro nasprotujejo, saj menijo, da bi z njim začasne krizne ukrepe nadomestili s sistemskimi in bi znižanje plač postalo trajno. Minister Koprivnikar po drugi strani poudarja, da predlog sprememb plačnega zakona ne prinaša varčevalnih ukrepov, pač pa želi vlada z njim vzpostaviti pogoje za fleksibilnejše nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela. V ta namen naj bi sicer vlada in sindikati oblikovali tudi merila kakovosti in uspešnosti dela. Čeprav bo rok za dogovor potekel že s koncem aprila, se pogajanja o tem še niso niti začela.
Naslednje srečanje predstavnikov vlade in sindikatov bo v ponedeljek, ko naj bi govorili tako o sindikalnem odgovoru na predlagano formulo kot tudi o njihovem odgovoru na spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Formulo naj bi sicer pogajalci potrdili najpozneje do konca aprila.
