S 1. januarjem so zaživela poenotena evropska pravila za reševanje bank, s katerimi bi radi regulatorji preprečili nastanek novih sistemskih kriz. Novost, pomembna za varčevalce, je, da bodo lahko ob novi bančni krizi ob svoje prihranke. Del bremena reševanja nasedlih bank bodo namreč poslej lahko nosili tudi tisti, ki imajo več kot sto tisoč evrov bančnega depozita.
Ali se v Banki Slovenije ob tej novosti bojijo odliva denarja z bančnih računov? Strah pred odvzemom prihrankov je namreč spomladi leta 2013 ob ciprski krizi povzročil večstomilijonski odliv denarja varčevalcev iz slovenskih bank.
»Nova direktiva ponuja določen nabor instrumentov za reševanje bank, predpisuje vrstni red kritja izgub – najprej izgubijo lastniki banke, nato imetniki podrejenih instrumentov in šele nato imetniki bančnih vlog, višjih od sto tisoč evrov. Te bi se morebiti odpisovalo, če bi prišlo do stečaja, likvidacije oziroma prestrukturiranja banke. A v Sloveniji so banke stabilne in v tem trenutku se ni treba bati ne stečaja ne odpisovanja depozitov. Depoziti so varni,« poudarja viceguvernerka Banke Slovenije Meira Festić. Zlato pravilo, ki se ga je ne glede na te izjave vselej dobro držati, je razpršitev prihrankov na več računov različnih bank.
V Banki Slovenije panike ne pričakujejo
Natančnih podatkov o tem, koliko varčevalcev ima v bankah več kot sto tisoč evrov prihrankov, ni. Ob predpostavki, da so depoziti obrestovani po okoli dvoodstotni obrestni meri, je takšnih malo več kot 18.200. Njihovo število smo izračunali na osnovi podatkov finančne uprave, ki razkrivajo, koliko varčevalcev je v letu 2014 dobilo več kot tisoč evrov obresti za svoje bančne prihranke, ki so jim jih obdavčili.
Podatki finančne uprave za leto 2014 kažejo, da je več kot 20 tisoč evrov obresti za svoje prihranke v bankah dobilo 315 davčnih zavezancev, več kot deset tisoč evrov obresti pa več kot 1160. Vseh varčevalcev, ki so morali plačati davek od obresti depozitov, je bilo 47.129.
V Banki Slovenije poudarjajo, da panike med varčevalci ne pričakujejo, razen če jo bodo vzpodbudili mediji s svojim poročanjem o novostih, ki jih je prineslo uveljavljanje evropske bančne regulative.
Zaradi Cipra teklo tudi iz slovenskih bank
Spomnimo – spomladi leta 2013 je strah med slovenske varčevalce vneslo reševanje ciprske krize. Samo marca tega leta je iz naših bank odteklo 159 milijonov evrov vlog gospodinjstev. Po treh mesecih se je sicer odtekanje ustavilo in depoziti prebivalstva so se začeli vračati v bančni sistem. To pozitivno gibanje je bilo po podatkih Banke Slovenije zlasti izrazito pri velikih domačih bankah, ki so v letu 2013 zaznale največji padec zaupanja varčevalcev oziroma znižanja vlog gospodinjstev.
Po prvotnih načrtih so tedaj breme reševanja ciprskih bank želeli naprtiti vsem varčevalcem, a nato takšnega posega v vse denarne vloge, torej tudi v zavarovane pod sto tisoč evrov, ni bilo. V evropskem združenju uporabnikov finančnih storitev (EuroFinuse) so takrat opozarjali, da gre za močan udarec po zaupanju bančnih varčevalcev v Evropi, saj se jih večina do zdaj ni zavedala, da so dejansko upniki bank. Prepričani so bili namreč o varnosti svojega depozita v bankah.
