»Cankar je, kot veste, rekel, da je bogu šesti dan ostalo prgišče lepote, pa ni vedel, kaj bi z njo, in jo je vrgel in je padla pod Triglav. Rekel je, tu bodo nebesa pod Triglavom, tu bodo živeli veseli ljudje. Torej tu se je bog zmotil, naj mi ne zamerijo, ker se tu ljudje držijo, kot da živijo v peklu, ne pa v nebesih, ki ne uporabljajo jezika, kot da bi bila pesem, ampak uporabljajo nekateri 30, 40 besed – super, itak, okej, adijo, čao... In jaz se iz tega norčujem. Rajši se tega zavedajmo, da živimo v raju, v lepi deželi. Zavedajmo se, da živimo v deželi, ki je veliko vredna.«
***
Tone Partljič, pisatelj in politik, na Radiu Ognjišče o slovenskem raju in peklu.
***
Po njegovem mnenju bi se morali zavedati, da živimo v lepi deželi, da smo veliko vredni. Ohranili smo narod in jezik, čutimo potrebo po umetniškem ustvarjanju. S tega vidika, kot pravi, je velik optimist, zato se mu pljuvanje v lastno skledo ne zdi domoljubno dejanje.
