Trije kralji alpskega smučanja, 27-letni Marcel Hirscher, 24-letni Alexis Pinturault in 21-letni Henrik Kristoffersen, so se minuli konec tedna v Sloveniji predstavili v najlepši luči. Mladci v tretjem življenjskem desetletju postavljajo mejnike, rivalstvo jih žene do roba zmogljivosti, tekmecem pa puščajo drobtinice. Okrog deset tisoč gledalcev, ki so si v Kranjski Gori in okolici v živo ogledali tekmi 55. pokala Vitranc ter dodatni petkov veleslalom, je bilo lahko navdušenih nad videno popolnostjo Avstrijca, Francoza in Norvežana. Še posebno Hirscherja, ki je v veličastnem slogu, z zmagama številka 38 in 39, osvojil nova dva globusa. Veleslalomskega je osvojil tretjič, skupnega petič zapored.
Slovenska podhranjenost v bazični disciplini alpskega smučanja je dobro desetletje kruta. Kot kaže, se v Sloveniji po zaslugi Žana Kranjca razvija alpski smučar, ki ima potencial, da postane eden najboljših na svetu. Ko je 23-letni smučar Novinarja v soboto na prvi progi napadel najbolj odločno v sezoni, je pokazal, da je hraber mož. Prvo veleslalomsko progo je namreč velemojster, kakršen je Alexis Pinturault, zaradi številnih grbin označil za svojo najtežjo na dosedanji športni poti. Marcel Hirscher pa kot eno najtežjih, saj je bilo poleg vsega še ledeno. Napad v takšnih razmerah s številko 27 na 13. mesto je spoštovanja vreden dosežek. Do uvrstitve na finale svetovnega pokala mu je zmanjkalo pet točk. Dodatno tekmo bi si kot sladico po prikazanem v drugem delu sezone zaslužil, a priložnost je zapravil, ker je imel v sezoni preveč nihanj.
Proga je bila kos slabemu vremenu, zabava ne
Pokal Vitranc kot ponos slovenskega moškega alpskega smučanja ima vse daljšo brado zlatih časov, ki so bili pogojeni z uspehi Slovencev. Da je alpska smučarska evforija v Sloveniji še vedno mogoča, je v zadnjih letih dokazovala Tina Maze. Potrebni so šampioni. Ker jih v slovenskem smučanju v tehničnih disciplinah že dobro desetletje ni, si pridejo vsako leto ogledat tekme v Podkoren le največji zanesenjaki, ki se kljub temu merijo v tisočih. Organizatorji so imeli letos ogromno dela, da so v vremensko spremenljivih in zahtevnih razmerah izpeljali tri tekme. Od njih bosta imeli poleg organizatorjev korist tudi panoga za alpsko smučanje in Smučarska zveza Slovenije.
Drobnogled tridnevnega dogajanja v Kranjski Gori je pokazal, da je bilo moč v Zgornjesavski dolini minuli konec tedna vendarle čutiti evforijo. Imenovala se je Mamma Mia. Zanimanje za slovenski muzikal je bilo takšno, da so ljudje vseh starosti v večdesetmetrski koloni stali pred dvorano Vitranc in trepetali, ali bodo ujeli začetek. Evforija je doživela vrhunec, ko sta se po treh urah predstave poročila Donna in Sam v podobi Simone Vodopivec Franko in Uroša Smoleja. Tradicionalna sobotna nočna zabava pred večer prej nabito polno dvorano je bila zaradi slabega vremena slabša od pričakovanj. Precej slabša.
Na pokalu Vitranc že več let bode v oči še ena lepotna napaka. Med obiskovalci manjkajo največje legende slovenskega alpskega smučanja. Nerazumljivo je, da te dni v Kranjski Gori ni bilo Tine Maze, da ne omenjamo številnih legend preteklosti. Obiskovalci prireditve z več kot 1,6 milijona evrov proračuna bi lahko delali selfije z velikani slovenskega alpskega smučanja in športa.
Ivica Kostelić zelo čustven
Kranjska Gora si zasluži posebno poglavje v karieri Ivice Kostelića. Hrvat se je v Podkorenu, na enem svojih najljubših smučišč, na katerih je dosegel dve zmagi, bržčas zadnjič spustil po tekmovalni strmini. Ali je kariere nekdanjega skupnega zmagovalca svetovnega pokala konec ali ne, bodo pokazali naslednji tedni. Hrvaška predstavnica za medije Nika Fleiss nam je dejala, da si Zagrebčan želi še enkrat smučati na Sljemenu. Pojavlja pa se seveda tudi dvom, ali ima 36-letni smučar sploh še toliko energije, da gre zaradi domače preizkušnje še enkrat skozi garaško pripravljalno obdobje. Zadnjič se je s starta včeraj pognal tudi 37-letni Avstrijec Reinfried Herbst.
Kostelića so včeraj v ciljni strmini preplavila čustva. »Kranjska Gora je bila do leta 2008, ko se je na koledar svetovnega pokala vpisalo Sljeme, moja domača tekma. Osebno poznam trideset odstotkov delavcev na progi. Tu sem nastopil na svojem prvem smuku, dosegel zadnjo zmago. Te zagotovo ne bom pozabil nikoli. Padal je dež, po vsakem tekmovalcu je šlo na progo nekaj delavcev, ki so pripravljali progo za naslednji start. Ko pa sem bil na vrsti jaz, so se kar naenkrat na progo usuli vsi delavci. Takšnega prizora ne moreš pozabiti. Vselej se mi naježi koža, ko pomislim na ta dogodek,« je s solzami v očeh razlagal Ivica Kostelić.
Tudi Marcel Hirscher je bil po 18. veleslalomski zmagi zelo čustven. »Ta je ena mojih najslajših. »Alexis me je s štirimi zaporednimi zmagami dodatno motiviral. Presrečen sem, da sem ob tako vrhunskem smučarju najboljši veleslalomist sezone,« pravi Marcel Hirscher, ki si je v Kranjski Gori tudi teoretično zagotovil skupno zmago svetovnega pokala. Pred Kristoffersenom ima že 353 točk prednosti, kar je glede na dejstvo, da Norvežan do konca sezone ne bo tekmoval v hitrih disciplinah, zadostna prednost. »S stališča zbira točk lahko rečem, da je ta sezona moja najuspešnejša. A boj je bil hud in pot do uspeha zelo težka,« priznava Avstrijec.
Henrik Kristoffersen je sijajno slalomsko sezono včeraj kronal z drugim mestom ter si pred finalom svetovnega pokala zagotovil svoj prvi mali kristalni globus. Najboljši Slovenec je bil Matic Skube na 39. mestu. Nova žalostna sezonska klasika. Izjave so bile podobne. Vsi so se trudili, a ni šlo.
