Ljubljanski Onkološki inštitut je po letih težav z bakterijo legionelo, ki jih je povzročal slabo narejen vodovod, le dobil novega. Za zdaj je dokončan v delih bolnišnice, kjer zdravijo bolnike, v celoti pa naj bi bil nared do konca meseca.
Končna vrednost investicije, ki bi lahko glede na dosedanje napovedi dosegla slabih sedem milijonov evrov in je s tem bistveno presegla ocene o vrednosti del, še ni znana. Zaključni obračun namreč še ni bil opravljen. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je kot uspeh ocenila že to, da se je gradnja nadomestnega vodovoda zaključila predčasno in brez podražitev. Včeraj je omenjala celo za milijon evrov prihrankov.
Številne varovalke pred bohotenjem legionele
Novi vodovodni sistem onemogoča razmnoževanje legionele, je pojasnil Alojz Ivančič, direktor izvajalca sanacije vodovoda, Kovinarja Kočevje. Ta bakterija se sicer pojavlja povsod v naravi, ob razmnoževanju v mrtvih rokavih in neprimernih ceveh nekdanjega vodovoda pa bi lahko brez stalnega ukrepanja bolnišnice ogrozila bolnike. Z novim vodovodom si bodo lahko oddahnili. »Običajno je v objektih pretočen toplovodni sistem. Na Onkološkem inštitutu pa zdaj nenehno kroži tudi hladna voda. Tako nikjer ne zastaja, nenehno je tudi pod nadzorom.« Hladno vodo po novem vzdržujejo pod 20 stopinjami Celzija, vročo nad 55 stopinjami Celzija, sistem Onkološkega inštituta pa so zavarovali tudi pred morebitnim onesnaženjem v javnem vodovodnem sistemu.
Hkrati s sanacijo vodovoda so delno popravili še pomanjkljivo požarno varnost, ki se je razkrila šele po začetku del, en razpis za reševanje teh težav pa se še obeta. Ob sanaciji vodovoda so reševali tudi težave s klimatizacijo, je pojasnila vršilka dolžnosti generalne direktorice bolnišnice Zlata Štiblar Kisić. Ostaja še del, za katerega bo treba prej pripraviti projekt, je dodala Štiblar-Kisićeva. Za zdaj pričakuje, da bo tako kot za vodovod tudi za sanacijo klime poskrbelo ministrstvo za zdravje.
Temne plati sanacije in gradnje
Kolarjeva, Ivančič in Štiblar-Kisičeva pa so se včeraj izognili temnim platem sanacije vodovoda. Zaradi podaljšanja del je Kovinar Kočevje zahteval odškodnino, zaradi sumov o previsoki ceni in nizanju podizvajalcev pa so sanacijo vodovoda pod drobnogled pred časom vzeli kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Vprašanja so se zastavljala zlasti o vlogi Medicoengineeringa, podizvajalca Kovinarja Kočevje, ki je bil podizvajalec tudi v ponudbi njegovega edinega konkurenta na razpisu, Tamesa.
Težave z vodovodom, na katere so na Onkološkem inštitutu opozarjali vse od vselitve v nove prostore leta 2007, so sledile številnim stranpotem gradnje bolnišnice. Po nizu aneksov in zamud je njena cena narasla z 22 na 49 milijonov evrov. Po letih brezplodnega dogovarjanja s SCT o odpravi napak in njegovem kasnejšem stečaju je ostalo le še za 2,1 milijona evrov bančnih garancij, ki so zadostovale le za manjši del stroškov sanacije vodovoda in drugih težav. Nekatere napake in nedoslednosti pri gradnji je razkrilo šele urejanje novega vodovoda. Ministrstvo za zdravje je tako konec lanskega leta SCT v stečaju in odgovornega nadzornika IBE ovadilo zaradi pomanjkljivosti, ki so pripeljale do večje požarne ogroženosti bolnišnice.
