»Sporni postopek je potekal v skladu z normativnimi in strokovnimi pravili policijskega dela. Imam pa občutek – kot ga je ob postopku imel tudi minister Koprivnikar –, da poskuša zdaj vrh policije svoja delavca na hitro žrtvovati z namenom, da ohrani svoje stolčke, saj je bil moj varovanec že deležen protipravnih pritiskov, ki vsebujejo objektivne zakonske znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu,« nam je včeraj dejal ljubljanski odvetnik David Sluga, pomoč katerega je poiskal eden od policistov iz škofjeloške patrulje, ki je konec novembra ustavila ministra Borisa Koprivnikarja.
Nekoč rešil življenje, ministru ga je poskušal zagreniti
Po naših informacijah se je na Slugo obrnil škofjeloški policist David Oblak, ki je kritične novembrske noči dežural v patrulji. Gre za policista, s katerim se je konec leta 2010 kranjska policijska uprava pohvalila, da je skupaj s kolegico rešil življenje moškemu iz Železnikov, ki je poskušal narediti samomor. Nista čakala reševalcev, temveč sta moškega, ki je pogoltnil škatlico tablet, sama odpeljala v škofjeloški zdravstveni dom. Hitro in prisebno ravnanje patrulje je takrat rešilo človekovo življenje, Oblak pa si je od nadrejenih prislužil pohvalo.
Danes je precej drugače. Kot kaže korespondenca s facebooka med policisti in vidnimi člani celjskega Sindikata policistov Slovenije (SPS), ki so v kontekstu stavkovnih pogajanj želeli ministru Borisu Koprivnikarju zagreniti življenje z zasedo z alkotestom, je bil prav David Oblak tisti, s katerim naj bi se sindikalist Miha Sakač dogovarjal o zasedi (patrulja je pred Loški pub najprej šla preverit, ali je ministrov avto na parkirišču) in o tem na facebooku obveščal preostale sindikaliste, tudi predsednika Zorana Petroviča. Prav Sakač je na koncu tudi objavil fotografijo alkotesta, ki jo je prejel od patrulje in ki je na žalost vseh vpletenih pokazal le 0,12 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Drugi policist iz patrulje si je pravno pomoč poiskal v odvetniški družbi Čeferin, kjer nam je Peter Čeferin potrdil, da so na škofjeloško policijsko postajo poslali pooblastilo in dopis, da naj jih obveščajo o vseh postopkih, ki bodo tekli proti njihovi stranki. Ob tem je zanimivo, da sta oba policista odvetnike poiskala na lastno pest in ne prek sindikata, kar bi bilo zanju finančno bržkone precej ugodneje. Tudi sicer po naših informacijah med gorenjskimi policisti prevladuje mnenje, da so glavni krivci škandala predvsem funkcionarji SPS, ki so drugače menda korektna policista iz patrulje nagovorili k neetičnemu, morda celo kaznivemu ravnanju, zaradi česar bosta morda celo ostala brez službe.
»Zdaj je on žrtev«
Odvetnika Sluga in Čeferin sta nam včeraj pojasnila, da proti njunima strankama uradno še ne teče noben postopek, saj nista prejela še nobenega sklepa o disciplinskem ukrepu ali vabila na zaslišanje v sklopu predkazenskega postopka, ki so ga policisti prepustili specializiranemu državnemu tožilstvu. Toda oboje je po naših informacijah bolj kot ne le vprašanje časa.
Od naših sogovornikov iz odvetniških vrst je bil včeraj bolj zgovoren David Sluga, ki ne le da opozarja na domnevno šikaniranje škofjeloškega policista, temveč je tudi kritičen do nastopov vodstva policije v javnosti, ki vse vpletene že označuje za krivce. »Sedanje dogajanje utegne kazati na to, da so ravnanja mojemu varovancu nadrejenih v pravnem smislu vsaj toliko problematična, kot to – za zdaj medijsko – očitajo mojemu varovancu. Zdaj je on žrtev, proti njemu pa je usmerjen ves policijski sistem, ki mu je moj varovanec vseskozi vestno služil. Zato utemeljeno pričakujem uravnoteženo poročanje, ne pa medijske histerije. Pri tem zgolj omenim, da je s strani takšnih ali drugačnih predstavnikov države na ta račun že prišlo do takih protipravnih posegov v čast in dobro ime mojega varovanca, ki vsebujejo objektivne zakonske znake kaznivih dejanj,« je za Dnevnik včeraj povedal Sluga in dodal, da po njegovem ni podlage niti za kazenski niti za disciplinski postopek zoper policista. O taktiki obrambe pričakovano še ni želel govoriti, je pa pričakovati, da bodo odvetniki problematizirali tako posamezne znake kaznivega dejanja v kontekstu naklepa (denimo, kako bi lahko nameraval človeku škoditi z alkotestom, če ni pijan) kot tudi zakonitost dokazov ali njihove pridobitve (fotografije pogovorov na facebooku, ki so prišle v javnost).
