Moje navdušenje za kajak se je začelo že pred vrsto leti, pravzaprav me je za ta šport navdušil moj oče. Pri treh letih sem prvič prijel za veslo, veslati in trenirati pa sem začel na začetku osnovne šole. Šport mi je prirasel k srcu, morda prav zato, ker mi omogoča, da sem v stalnem stiku z naravo, in tako sem ostal.
Koliko časa na teden posvetiš treningu in kako ti potekajo?Treniram šest dni v tednu, od ponedeljka do sobote, nedelje pa so proste. Treningi potekajo dvakrat na dan, dolgi so eno uro in pol. Pozimi manj treningov poteka na vodi, več smo v fitnesu, včasih hodimo, igramo košarko ali tečemo na smučeh. Poleti smo večinoma ves čas na vodi in veslamo, v fitnesu pa preživimo ravno pravšnjo količino časa, da ohranimo moč, ki smo jo pridobili med pripravljalnim obdobjem.
Kako šport usklajuješ s šolo in katere so bistvene stvari, v katerih se tvoj dan razlikuje od dneva drugih dijakov?Usklajevanje športa in šole mi pravzaprav ne povzroča velikih težav, vse se da dogovoriti in temu primerno uskladiti. Da pa se tekme, treningi in testi ne nakopičijo na isti termin, mi omogoča status športnika. Morda sem včasih malo bolj zaseden kot drugi in namesto da bi sedel pred televizijo, ta čas posvetim treningu. Več sem zunaj – na treningih in tekmah – kot drugi, zaradi česar manj časa preživim pred televizijo in računalnikom; seveda to ne pomeni, da nikoli ne sedim za televizijo ali računalnikom, ampak zgolj to, da je tega bistveno manj kot pri drugih dijakih. Vsekakor imam nekaj prostega časa. Po navadi si v tem času poskušam odpočiti. Veliko časa preživim s svojo punco, včasih pa tudi kolesarim.
Si kdaj zaželiš, da ne bi šel na trening, da bi morda izpustil kakšno tekmo?Pozimi je malo več takšnih misli, saj je včasih v mrazu neprijetno trenirati, a čez zimo se je treba potruditi, da si potem poleti toliko boljši. Misli, da bi izpustil kakšno tekmo, pa se mi k sreči ne pojavljajo.
Ali imaš zaradi športa, s katerim se ukvarjaš, kakšne omejitve pri prehrani?Ne, za zdaj jem vse.
Čemu se zaradi življenja, ki ga živiš, najtežje odrečeš?Pravzaprav se ne srečujem z večjimi odrekanji. Edino, česar se v tem trenutku spomnim, je to, da privarčevani denar ne namenim za nakup novega telefona, temveč ga porabim za nakup nove opreme. A tega ne vidim kot odrekanje, ampak zgolj kot nekaj, kar pride zraven s takšnim športom.
Ali te šport, s katerim se ukvarjaš, v življenju kdaj postavi pred težke odločitve in ali morda povzroči kakšne konflikte? Ne, kajakaštvo je precej nekonflikten šport, odločitve potekajo po mirni poti in tudi sam se lahko o marsičem svobodno odločam. Ali te moti, da kajakaštvo v Sloveniji ne dobi medijske pozornosti?Kajakaštvo predvsem ni poznano zato, ker je medijsko slabo pokrito, zaradi česar smo tudi športniki posledično manj znani, čeprav smo zelo uspešni. Prav tako moja disciplina, kajak na divjih vodah, ni olimpijska, kar še zmanjša krog prepoznavnosti. Zadeva me ne moti, edino, kar mi včasih ni preveč všeč, je to, da se nas ne ceni enako kot druge športnike. Je kajakaštvo drag šport? Relativno drag šport, glede na to, da gre pravzaprav vse iz mojega žepa, najdražja sta zagotovo čoln in veslo. Priprave po navadi krije zveza, a moraš najprej uspeti, da si upravičen do določenega denarja, s katerim potem plačaš priprave. Kajakaštvo ni poceni, a obstajajo še dražji športi.
Marsikdaj slišimo, da športniki posegajo po prepovedanih snoveh; kakšno je tvoje mnenje o dopingu?V mojem športu se to pojavlja zelo redko, pravzaprav bi si upal trditi, da tega sploh ni, ker s tem ne bi veliko pridobil. Drugi razlog pa je ta, da so te stvari drage, in glede na to, da si moraš opremo kupiti sam, ti za kakršne koli prepovedane substance pravzaprav ne ostane veliko denarja. (smeh) Sem proti dopingu, saj z njim škoduješ sebi; zlorabljaš svoje telo in s tem ne pridobiš nič dobrega.
Kaj te v povezavi s kajakom na divjih vodah najbolj veseli? Najbolj me veseli to, da sem v stiku z naravo, reko, svobodo, da nisem zaprt v zatohli telovadnici brez zraka, kjer komaj dihaš.
Kaj v svoji karieri šteješ kot največji dosežek?Letošnje tretje mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Severni Karolini v klasičnem spustu. Morda mi ta dosežek veliko pomeni, ker je bila to tekma, na katero sem se pripravljal vse leto, morda pa zato, ker sem bil po več letih prvi slovenski mladinec, ki mu je uspelo osvojiti posamično kolajno v klasični tekmi.
Kot dijak četrtega letnika verjetno razmišljaš o nadaljnjem študiju. Ga boš povezal s športom ali boš študij za zdaj postavil na stranski tir in se posvetil kajakaštvu?Verjetno bom na prvo mesto postavil študij, kajak na divjih vodah je namreč šport, od katerega se težko živi. V življenju je pomembno, da imaš izobrazbo, reference, ki ti v nadaljnjem življenju koristijo bolj kot pa šport, v katerem je pri nas težko uspeti in potem od njega živeti.
