Število beguncev ob makedonsko-grški meji narašča iz dneva v dan. Zgolj na mejnem območju migrantski žep zdaj šteje več kot 10.000 ljudi, globlje v zaledju države pa število obtičalih migrantov presega že 20.000. Evropska komisija želi za krizo v Grčiji, ki jo je po ocenah Visokega komisariata za begunce ZN (UNHCR) povzročila sama, Atenam priskočiti na pomoč z novim mehanizmom krizne pomoči znotraj Evropske unije. Prvič bo EU humanitarno pomoč, ki jo je v takšni obliki doslej večinoma namenjala zgolj tretjim državam, namenila tudi članicam integracije. V treh letih bo za soočanje z migrantsko krizo huje prizadetim državam namenila 700 milijonov evrov, večina predvidenih sredstev naj bi se stekla prav v Grčijo. Polnijo se tudi zmogljivosti makedonskega sprejemnega centra v Tabanovcih pred srbsko mejo, kjer je tudi 600 vrnjenih afganistanskih beguncev iz Srbije.
Želja po odpravi nadzora na notranjih schengenskih mejah
Med nadaljevanjem pozivov evropskih politikov, da Grčije pri soočanju s humanitarno katastrofo ne gre pustiti same, se je predsednik evropskega sveta Donald Tusk na svoji balkanski turneji še naprej zavzemal za dosledno spoštovanje schengenskega zakonika. »Evropska unija nima načrta za izločitev Grčije iz schengna, če bi se to vendarle zgodilo, pa se schengen ne bi več vrnil,« je pred prihajajočim viharjem diplomatskih sestankov za rešitev schengna poskušal miriti luksemburški zunanji minister Jean Asselborn.
Evropska komisija naj bi jutri države članice pozvala k zavzetemu izvajanju nadzora nad zunanjimi schengenskimi mejami, zato da bi lahko notranje nadzore schengenskih meja odpravili najkasneje do letošnjega novembra. S tem bi si torej države članice za osem mesecev podaljšale upanje, da schengen še ohranijo. A paradoksalno tej želji je, da so prav uvedeni mejni nadzori v osmih državah članicah po ocenah komisije postavili pod vprašaj delovanje prostega pretoka ljudi in blaga, ki je ena temeljnih pridobitev Evropske unije. Na novo zastavljeni cilj za odpravo notranjih mejnih nadzorov je tako razumeti predvsem kot optimistično začrtano perspektivo ohranitve schengna in spodbudo državam članicam, da pri iskanju skupne evropske begunske politike naredijo korak naprej.
Podobnost makedonskega in turškega šivankinega ušesa
Pred ključnimi evropskimi vrhi, do katerih so si evropske države same zadale cilj, da krepko zmanjšajo begunski tok v Evropo, v nasprotnem primeru pa bi utegnile še povečati nadzore na notranjih schengenskih mejah, različni pogledi na urejanje begunske krize ne pojenjajo. »Zaprtje meja posameznih držav članic spreminja Grčijo v trajno begunsko taborišče in ogroža življenja tisočih beguncev. To ni le nesprejemljivo, takšen ukrep je tudi v nasprotju z evropskim duhom,« je ocenil vodja liberalcev (ALDE) v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt in odločno izrazil nasprotovanje poskusom, da Grčija postane evropsko odlagališče za begunce. Toda prav to se trenutno že dogaja. Še več. Politika zmanjšane prepustnosti na balkanski migracijski poti, za katero so se s podporo višegrajske četverice poleg Slovenije in Avstrije dogovorile še Hrvaška, Srbija in Makedonija, je dejansko v »evropskem interesu« – oziroma ji je komplementarna, kot rada poudarjata premier Miro Cerar in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Že tako zmanjšan tok beguncev na makedonsko-grški meji (na dan skozi mejo spustijo le nekaj sto beguncev) bi EU želela dodatno zmanjšati v Turčiji. Če je prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans še pred meseci ocenjeval, da je treba tok beguncev iz Turčije v Grčijo zmanjšati krepko pod 2000 oseb na dan, zdaj neimenovani viri iz evropske komisije to ciljno številko umeščajo še precej nižje. Manj kot 1000 beguncev na dan je želeni cilj Bruslja, s katerim bi Ankara lahko dokazala, da dosledno izvaja akcijski načrt z Evropsko unijo.
