Današnji obisk Donalda Tuska v Sloveniji ne bo vljudnostni protokolarni obisk. Na delovnem srečanju s premierjem Mirom Cerarjem bo namreč iskal skupne točke, kako pred bližnjim vrhom EU-Turčija in kasnejšim evropskim vrhom sredi marca vendarle še doseči skupno evropsko begunsko politiko in doseči bolj uglašen način upravljanja meja. V primerjavi z njegovo zadnjo turnejo, ko je še pilil kompromise za dogovor Velike Britanije z EU, ta ne bo nič manj zahtevna.
Tusk turnejo začenja pri avstrijskem kanclerju Wernerju Faymannu, ki je z odločitvijo o zgornji meji sprejema prosilcev za azil in diktiranjem tempa za oženje prepustnosti balkanske migracijske poti poskrbel za številna evropska negodovanja o kršenju mednarodnega prava, Grčijo pa skupaj z drugimi državami na južnem kraku balkanske poti postavil v položaj, da lahko zaradi velikega migrantskega žepa na svojih tleh potone v novo humanitarno katastrofo. Nemška kanclerka Angela Merkel se je z negodovanjem odzvala na avstrijske ukrepe, čeprav ti po drugi strani pred volitvami v treh nemških zveznih deželah čez slaba dva tedna nekoliko tudi lajšajo pritisk na njeno begunsko politiko, ki je v minulih mesecih tako ali tako razvodenela z zaostrovanjem azilne zakonodaje, pospešitvijo vračanja zavrnjenih migrantov v izvorne države.
Vzhodna Evropa pripravljena iti tudi na sodišče
Ponovno se je pokazalo, kako razklana je Evropa pri begunski politiki, sedaj pa so te delitve postale vidne tudi znotraj tabora držav, skozi katere poteka balkanska migracijska pot. Prav takšna medsebojna obtoževanja bi rad preprečil Tusk s svojo posredniško turnejo, države pa še bolj poenotil pred bližajočima se evropskima vrhoma. A vprašanje je, ali je to sploh še mogoče. EU je namreč pri begunski politiki globoko razklana na več združb. Prednjači vzhodna Evropa, ki si beguncev nikakor ne želi in je pripravljena proti odločitvam EU o porazdelitvi bremena nastopiti tudi s tožbami pred evropskim sodiščem. Proti temu krogu je začela gravitirati avstrijska politika, ki sedaj zagovarja kršitve mednarodnega prava, hkrati pa tesnejše sodelovanje išče z vsemi »prestrašenimi« državami nižje na balkanski migrantski poti. Med te sodi tudi Slovenija.
Alternativa Grčiji prinesla kaos
Tusk bo pri premierju Cerarju ponovno slišal že staro zahtevo za vzpostavitev delujočega mejnega nadzora na zunanjih grških schengenskih mejah in njegovo zamisel o »drugi obrambni liniji« na makedonsko-grški meji, ki je dejansko že zaživela. Poostren nadzor evropskih policij na makedonsko-grški meji se že izvaja, šefi policij pa so režim nadgradili še z določitvijo dnevnih kvot prepuščanja migrantov in zavračanjem Afganistancev. Premier Cerar je s kanclerjem Faymannom, višegrajsko četverico in makedonskimi oblastmi enako soodgovoren za grozečo humanitarno krizo v Grčiji, ki je neposredna posledica »druge obrambne linije« Evrope. Glede na to, da Cerar vse manj možnosti za zajezitev migrantskega toka kratkoročno vidi v delovanju akcijskega načrta EU s Turčijo, bo ob poudarjanju ponujanja pomoči Grčiji za nadzor morske meje s Turčijo vztrajal pri svojem načrtu na makedonsko-grški meji in hkrati pri iskanju skupne evropske rešitve.
Toda Tusk je že v preteklih dneh ocenil, da se morajo države članice izogibati alternativam začrtane evropske migracijske agende, saj se z njimi namreč ustvarjajo zgolj delitve znotraj Evrope. Podoba delnih rešitev je v minulih dneh najbolje vidna na grških tleh.
Grčija že zaprosila za nujno pomoč
»Tukaj že imamo krizo,« pravi Ketty Kehayioy, predstavnica Visokega komisariata za begunce ZN (UNHCR) v Grčiji. Zaradi zaostrenega prehajanja meje je na grškem ozemlju obtičalo že okoli 22.000 migrantov, ob meji z Makedonijo jih je okoli 8500. Grčija je pri evropski komisiji že zaprosila za nujno humanitarno pomoč in v Bruselj poslala seznam nujnih potrebščin. Primanjkuje zdravnikov, mleka, ponekod hrane, problem je tudi z nastanitvijo beguncev, opozarjajo v UNHCR. Skupaj z grškimi oblastmi že pripravljajo tri nove namestitvene centre. »Grčija potrebuje pomoč. Države morajo pokazati solidarnost z Grčijo, deliti bremena in vzpostaviti zaupanje,« je še opozorila Kehayioyeva.
