Andrej Kovačič, vodja zobozdravstvene ambulante Lep nasmeh, uporablja laser že vrsto let in pravi, da si brez tega pripomočka ne zna predstavljati sodobne zobne ordinacije.
Da bi zobozdravnik lahko z laserjem pokril širok spekter zobozdravstvenih storitev, potrebuje vsaj en laser za delo na trdih tkivih – zobeh in kosti, ter mehkotkivni laser za delo na dlesni in sluznici. Pogosto se v terapiji najbolje obnese kombinacija obeh laserjev, kot je to na primer pri sterilizaciji koreninskih kanalov ali pri laserskem zdravljenju parodontalne bolezni in terapiji vnetih obzobnih žepkov, razloži Kovačič.
Laser ali sveder?
»Ljudje vedo predvsem, da je mogoče z laserjem vrtati v zob, a je to morda za zobozdravnika še najmanj pomembna uporabnost laserja. Tudi s svedrom se da namreč zob kakovostno očistiti, mnogi zobozdravniki sveder obvladajo vsaj tako kot laser, saj imajo z njim dolgoletne izkušnje,« pojasnjuje. Delo z laserjem pa ima v primerjavi s svedrom vendarle določene prednosti, čeprav mora uporabo zobozdravnik osvojiti: s svedrom dela v dotiku z zobom in bolj kot pritisne, hitreje zob odnaša. Pri laserju, ki deluje tako, da v pulzih sprošča svetlobno energijo določene jakosti in specifične valovne dolžine, pa pulzi energije v tkivu povzročajo mikroeksplozije in za seboj puščajo kraterje ter s tem odnašajo tkivo, v katerem se laserska energija absorbira. Tak način dela je izredno natančen. Ker zobozdravnik z laserjem ne dela v stiku z zobom, pacient nima občutka pritiska in ne občuti vibracij, medtem ko mu zobozdravnik odstranjuje karies.
Pri čiščenju kariesa s pomočjo laserja je velika prednost tudi njegova selektivnost, saj je zaradi fizikalnih lastnosti odnašanje karioznega predela zoba hitrejše od odnašanja zdravega dentina. To pomeni, da zobozdravnik dela minimalno invazivno in odnaša samo kariozno tkivo, zdravo pa ostaja nepoškodovano.
Za seboj pušča sterilno površino
Pomembna prednost laserja je tudi, da za seboj pušča sterilno površino. To je še posebno uporabno pri zdravljenju parodontalne bolezni, pri katerem je laser lahko odličen pripomoček. Pri pacientih, ki imajo žepke v dlesni ob zobeh vnete in pregloboke, da bi jih lahko vzdrževali čiste, mora zobozdravnik pri klasičnem kirurškem zdravljenju dlesen kirurško umakniti, pogosto tudi obrusiti in preoblikovati prizadeto obzobno kost, izrezati vneto tkivo, zdravo dlesen pa zašiti nazaj.
»Z uporabo laserja pa lahko v žepkih okoli zoba brez kirurškega posega opravimo kakovostno dezinfekcijo in sterilizacijo, saj s pomočjo laserske energije odstranimo praktično vse bakterije. Sterilno polje, čista zobna korenina in zdrava nevneta dlesen pa so prvi pogoj za uspešno zdravljenje parodontoze. Poleg tega laserska energija na tkiva deluje tudi biostimulativno, kar pomeni, da pospešuje regeneracijo, zato je tako celjenje hitrejše in poteka z manj zapleti. Na tak način lahko več kot 90 odstotkom pacientov prihranimo operacijo, ali drugače, z uporabo laserske terapije lahko napovemo, da pacient v 90 odstotkih ne bo potreboval kirurškega posega,« razloži Kovačič. Pri obeh načinih zdravljenja pa je nujno, da ima pacient odlično ustno higieno, saj je pomanjkljiva ustna higiena običajno tudi vzrok, da se je parodontalna bolezen sploh razvila.
»Danes iz obdobja resektivne terapije, ko se je odrezalo tkivo, ki je bilo bolno, prehajamo v obdobje regenerativne terapije, s čimer poskušamo izgubljena zobna in obzobna tkiva obnoviti. Včasih je to mogoče doseči celo brez operacije,« razloži zobozdravnik.
Implantologija
Laserska tehnologija posega tudi v implantologijo, nadomeščanje manjkajočih zob z vsadki, ki jih namestijo v čeljustno kost. »Na vsadkih lahko naredimo odlične fiksne ali snemne rešitve. Vendar vsadki prinašajo tudi nova tveganja.« Tako se zaradi slabe ustne higiene pri približno polovici pacientov s časom okoli vsadka razvije vnetje sluznice (perimukozitis), pri nekaterih celo periimplantitis. Gre za podoben bolezenski proces, kot sta gingivitis oziroma parodontitis okoli naravnega zoba. Če se to zgodi, lahko z laserjem izvedejo podobno terapijo kot pri parodontalni bolezni.
Kadar vgradijo implantat, se lahko zgodi, da ta zaradi premehke kosti v začetku ni dovolj stabilen. V takem primeru vsadek pokrijejo z mehkimi tkivi in ga pustijo nekaj mesecev, da se vsadek in kost zrasteta, dokler vsadek ni primeren za obremenitev. V naslednji kirurški fazi mehko tkivo nad vsadkom odprejo, vanj privijejo celilnik dlesni in kasneje ustrezen nastavek za protetiko. »Z laserjem je to neboleč postopek, pri čemer lahko pacientu brez anestezije in zelo natančno, z minimalnim izrezom ali zarezom tkiva odpremo področje nad vsadkom,« opiše Kovačič.
Zdravljenje zobnih korenin
Z laserjem lahko zdravijo tudi zobne korenine. Kadar je vnetje zobnih žil in živcev (pulpe) zaradi kariesa že tako napredovalo, da je pulpa odmrla, je to mrtvino treba čim prej odstraniti, da ne nastanejo še hujše težave. Pri klasičnem zdravljenju zob odprejo in iz koreninskega kanala mehka mrtva tkiva ter bakterije mehansko odstranijo. Ker pa je dentin porozen, je okužena tudi spužvasta substanca dentina in vnetje lahko sega tudi milimeter ali več v globino zobne stene. Bakterij v dentinu zobozdravnik mehansko ne more očistiti. To omogoča laser: zobne stene lahko očisti s trdotkivnim laserjem, z mehkotkivnim pa nato še sterilizira dentin v globino in tako uniči bakterije. Zobne korenine zatem napolnijo s posebnimi materiali in zob hermetično zaprejo. Tako pozdravljen zob lahko še naprej dobro služi in opravlja svojo nalogo še dolga leta.
Kirurgija dlesni
Mehkotkivni laserji se zelo uspešno uporabljajo v kirurgiji dlesni. Prednost dela z laserjem je, da povzroča manjšo krvavitev, zato ima zobozdravnik boljši pregled nad operativnim poljem, celjenje ran pa je hitrejše. Razmeroma preprost postopek, ki je alternativa klasičnemu kirurškemu posegu, je, pojasnjuje Kovačič, lasersko preoblikovanje dlesni pri pacientih, ki imajo z dlesnimi pokrit precejšen del zobne krone (tako imenovani gummy smile).
S pomočjo laserja se lahko odlično pozdravi tudi neprijetne spremembe na ustni sluznici, kot so herpes in afte.
Laser lahko uporabijo tudi pri beljenju zob: če belilno sredstvo obsevajo z laserjem, pospešijo njegovo delovanje. Tak poseg traja manj kot uro, običajni, ko pacient nosi na zobeh zanj individualno izdelano belilno žlico, ki vsebuje belilno sredstvo, pa 14 dni. »Ne moremo trditi, da je lasersko beljenje zob boljše od običajnega beljenja. Je resda hitrejše, končni učinek pa je primerljiv,« razloži Kovačič. Sam priporoča počasnejše beljenje zob, saj se pri hitrem beljenju pogosteje pojavi prehodna občutljivost zob na toplo in hladno, ki pa največkrat izzveni že v prvih nekaj dneh po končanem beljenju.
