Tako rekoč vse, kar ima veljavo v avtomobilski industriji in je zanimivo za evropske kupce, je te dni zbrano v Ženevi, ki gosti že 86. mednarodni avtomobilski salon, na katerem so na enem kupu zbrane prihajajoče novosti in številne študije, ki bi utegnile bolj ali manj zaznamovati avtomobilsko industrijo naslednjih nekaj let. Čeprav v dobi interneta po mnenju nekaterih tovrstni saloni izgubljajo pomen in privlačnost, številke in nekatera druga dejstva tega vsaj za zdaj ne potrjujejo.
O tem smo se znova prepričali na novinarskem predogledu ženevskega sejmišča, ki v dveh dneh pred uradnim odprtjem gosti kar približno 10.000 akreditiranih predstavnikov sedme sile z vsega sveta, o pomembnosti ženevskega salona pa pričajo še nekatere druge številke, ki nam jih je predstavil njegov direktor Andre Hefti. »Na salonu se predstavlja približno 200 razstavljalcev iz 30 držav, za njih pa smo rezervirali več kot 77.000 kvadratnih metrov razstavnih prostorov. V enajstih dneh pričakujemo od 650.000 do 700.000 obiskovalcev, ki si bodo med drugim lahko ogledali več kot 120 svetovnih in evropskih premier,« je povedal Hefti. Predsednik ženevskega avtomobilskega salona Maurice Turretini pa ga je dopolnil: »Za Ženevo lahko v nasprotju z zdaj že kar večino avtomobilskih salonov mirno rečemo, da so tu navzoči vsi veliki proizvajalci, ki so s svojimi avtomobili zastopani v tem delu sveta, predstavljajo pa jih številni pomembni ljudje, od predsednikov uprav do glavnih oblikovalcev in drugih specialistov. To je le še dokaz več o pomembnosti tega salona in nova potrditev našega mesta med petimi največjimi svetovnimi avtomobilskimi razstavami.«
Običajni, prestižni in študije
Katere so glavne zvezde letošnjega ženevskega salona? Kot je v navadi že kar nekaj let, bi jih lahko razdelili v tri skupine. V prvo spadajo nekateri bolj ali manj »običajni« avtomobili, ki so zanimivi za širši krog kupcev. Letos so to na primer: petvratni in karavanski fiat tipo, prenovljeni ford kuga, peugeot 2008 in volkswagen up, nove generacije enoprostorca renaulta scenica in karavanskega renaulta megana ter povsem novi športni terenec seat ateca, karavanska različica kie optime, bolj terenski Oplov športni terenec mokka X in Volvova limuzina V90. V drugi skupini so prestižni in dragi športni ter luksuzni avtomobili, ki so prava paša za oči, a namenjeni redkim izbrancem (letos je glavna zvezda bugatti chiron s 1500 konji in ceno 2,4 milijona evrov), v tretji pa zanimive študije, ki so že nekaj časa naravnane okolju zelo prijazno in v veliki meri napovedujejo pogon na elektriko ali gorivne celice. O vseh bomo izčrpno poročali v sobotni rubriki Svet vozil, za katero smo zbrali tudi odzive nekaterih vodilnih ljudi avtomobilske industrije, ki krojijo avtomobilsko sedanjost in prihodnost.
Evropski avto leta je opel astra
Ob robu ženevskega avtomobilskega salona so zdaj že tradicionalno izbrali tudi evropski avto leta. Z nazivom z bogato zgodovino, ki ga podeljujejo že vse od leta 1964, se je za leto 2016 po odločitvi 58-članske žirije novinarjev iz 22 evropskih držav okitil – opel astra. Ta je bil pred slabima dvema mesecema že izbran tudi za slovenski avto leta, na evropskem izboru pa je nasledil lanskega zmagovalca volkswagna passata. Astra je v finalu s 309 prejetimi točkami premagala volva XC90, ki je prejel 294 točk, mazdo MX-5 (202 točki), audija A4 (189), jaguarja XE (163), škodo superb (147) in BMW serijo 7 (143 točk). »O astri veliko pove že dejstvo, da je zmagala na številnih izborih po posamičnih državah. Gre za cenovno dovolj ugoden avtomobil, ki za svoj denar ponuja zelo veliko ter v svoj segment prinaša nekatere novosti in tehnologije iz dražjih, premijskih avtomobilov. To je velik plus zaradi tega, ker jo bodo morali zdaj posnemati konkurenti, največ pa bomo pridobili kupci,« nam je po razglasitvi rezultatov povedal edini slovenski (in tudi edini z območja nekdanje Jugoslavije) član strokovne žirije Sebastjan Plevnjak ter dodal, da je sam astro postavil na drugo mesto, takoj za mazdo MX-5. »Sicer pa je bil končni izid precej tesnejši, kot se zdi na prvi pogled. Vsak član žirije namreč glasuje popolnoma neodvisno in ima na razpolago 24 točk, ki jih razdeli med kandidate, pri čemer lahko svojemu zmagovalcu podeli največ deset točk, kakšnemu pa tudi nič. Že če bi en sam na primer glasoval malenkost drugače, bi bil lahko končni rezultat drugačen.«
Pa še to: če si želite ženevski salon ogledati v živo, imate čas do 13. marca. Cena dnevne vstopnice za odrasle je 16 švicarskih frankov (14,58 evra).
