Nikoli jih nisem štel, trenutno pa zbiram samo ople. Letos mineva 10 let, odkar sem zvest tej znamki, modelčkov pa se je nabralo 30 ali 40.
Med njimi je gotovo tudi nova astra, slovenski avto leta 2016. Je razstavljena na posebnem mestu?Še ne. Zanimivo je, da smo prej predstavili pravi avto, nato šele pridejo na vrsto zbirateljski modeli. Seveda pa bo tudi astra dobila svoje mesto v zbirki.
Je res, da vam je za zmago čestital tudi prvi mož Opla Karl Thomas Neumann? Zgolj vljudnostno ali...Čestital je vsem trgom, na katerih je astra slavila naslov. Slovenski trg ni edini, astra je postala avto leta na kar 11 trgih. Neumannova čestitka je gotovo potrditev, saj je kapitan ladje, postavil je novo smer plovbe, ki je prava. Priznanje potrjuje, da je blagovna znamka prepoznavna v očeh kupcev in strokovne javnosti.
Naslov ste osvojili pred mesecem dni, vam ga je uspelo že ustrezno iztržiti?Smo pozitivno presenečeni. Seveda smo verjeli v produkt, toda naziv je avtu dal dodaten pospešek. Zaznali smo povečano zanimanje in posledično dobre prodajne rezultate.
Kako se slovenski kupci odzovejo na tovrstne naslove?Izborov je v Sloveniji kar nekaj, Slovenski avto leta pa je gotovo najprestižnejši in ga tudi ljudje kot takega najbolj prepoznajo. To, da je avto dober, prepoznan in všečen, je seveda prvi pogoj, da ga ljudje uvrstijo na seznam možnih vozil, ki bi se lahko našla v njihovi garaži. Ljudje so vse bolj informirani, priznanje, kot je avto leta, pa prinese dodatne točke, ki pretehtajo, da se nekdo odloči za testno vožnjo in za nakup.
Nekaj posebnega je zamisel, da so Oplovi saloni psom prijazni in imajo zanje kotiček. Je to vaša ideja, ker imate doma psa?Kolegica Špela, ki skrbi za trženje, je velika ljubiteljica psov in ideja je bila njena. Najprej me je zanimalo ozadje zgodbe. Izbrskali smo podatke in izkazalo se je, da imamo v Sloveniji več psov kot osnovnošolskih otrok, in sicer več kot 220.000. Na vsak način gre za dobro gesto, da človek ve, da njegovega psa v salonu čaka kotiček s svežo vodo, briketi in blazino, na kateri si lahko kuža odpočije, medtem ko lastnik izbira novi avto. Gesta je bila dobro sprejeta, da smo bili inovativni, pa kaže to, da so nas na kar nekaj trgih posnemali.
Opel je nemška znamka. Ali kdaj obžalujete, da Slovenci nismo bolj podobni Nemcem?Niti ne. Slovenci smo dobra kombinacija, ki se je izoblikovala skozi zgodovino. Nekaj nemškosti smo dobili od Marije Terezije, ki je postavila sodobne temelje našega izobraževalnega sistema. Manjka nam malce več kreativnosti in sproščenosti. Obstaja pa kritika, ki jo je prepoznal tudi prvi mož slovenske vlade, in sicer se začnemo prehitro pritoževati.
Ob začetkih samostojnosti so nam obljubljali, da se bomo čez desetletje tudi po zaslužku približali nemškemu povprečju, a nas čaka še dolga pot.Pričakovanja so bila velika, zanos ob začetkih samostojnosti je bil prisoten. Seveda se samo od tega ne da živeti, treba je vzeti odgovornost v svoje roke za svoja dejanja, sprejemati prave odločitve ob pravem času. Vsa pričakovanja niso bila uresničena; vidimo, kako se slovenska ekonomija razvija v zadnjih letih in kako ljudje ocenjujejo to, kako nam gre.
Je to naš greh, da smo naivno niti igre prepustili politikom in se v vodenje države nismo vključili aktivneje?Težko vprašanje. Mandat, ki ga dobiš s tem, da obkrožiš imena na volilnem seznamu, večini ljudi omogoča, da vplivajo. Tisti rek, da imaš takšne vodje, kot jih izvoliš, velja kjer koli. Je pa res, da so ob začetkih prevladovale evforija in obljube, po trenutku streznitve pa so ljudje začeli bolj kritično presojati, kaj je dobro in kaj ne. Vsaka mlada demokracija potrebuje svoj čas. Verjamem, da se ljudje na razvitejših trgih bolj zanimajo za svoj posel in prepuščajo politiko tistim, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Pri nas je v tem procesu še preveč ljudi, ki so v politiko vstopili z drugim interesom. Tudi politika je posel.
Si kot menedžer predstavljate Slovenijo, katere predsednik vlade bi bil vrhunski menedžer in bi bila država vodena kot podjetje?Država kot veliko podjetje bi morala biti vodena kot družbeno odgovorno podjetje, ki skrbi za državljane. Tudi ti s svojim delom prispevajo v njeno dobro. Menedžerski duh prevzemanja odgovornosti bi pozitivno vplival; dobre prakse kažejo, da tam, kjer država funkcionira z malo več podjetniškega duha, funkcionira dobro.
Delate za podjetje, ki je v tuji lasti. Slovenci se na vse kriplje trudimo, da tujcev v imenu nacionalnega interesa ne spustimo na svoja tla. Vaša izkušnja?Moja izkušnja je pozitivna. Podjetje, ki posluje na trgu, še posebej, če je iz tujine, posluje z ekonomskimi interesi. Vlaga na trg in pričakuje rezultate. Enako se obnaša do zaposlenih. Na moji karierni poti se mi na srečo ni bilo treba ukvarjati s politiko, ampak izključno s poslom. Ves čas sem se počutil cenjenega toliko, kot sem dejansko naredil, se pravi premo sorazmerno z rezultati. To je gotovost, ki ti jo delo v takšnem sistemu daje. Če si uspešen, te cenijo, lahko napreduješ in se razvijaš, v nasprotnem primeru so merila zelo jasna. Vsak lastnik dela z jasnim interesom.
Plačo vam verjetno določajo v Nemčiji.Da. Velika korporacija, za katero delam, ima natančno določena merila, standarde in sisteme nagrajevanja.
Zakaj se v Sloveniji ob omembi visokih plač posameznikov zgražajo množice, ki so nevoščljive?Ljudje bi v življenju shajali bolje, če ne bi vedeli za plače ljudi okoli sebe. Naše zadovoljstvo pogosto ni neposredno povezano samo z vsoto, ki je na plačilni listi. Se nam pa dogaja, da začnemo preverjati, zakaj nekdo zasluži toliko in podobno. V velikih družbah je to urejeno tako, da ne veš, koliko zaslužijo tvoji stanovski kolegi na enakih položajih. Tudi sam ne vem in se s tem ne obremenjujem. Poznam pa sistem nagrajevanja, zato sem ustrezno motiviran. Dostikrat, ko so plače preveč javne, ljudje nanje ne gledajo več jasno in objektivno.
Odgovorni govorijo, da gre državi bolje, a se zdi to varljivo, saj se na eni strani še vedno zadolžujemo, na drugi pa imamo sivo ekonomijo, kjer je milijarde treba samo pobrati.Strinjam se, da nam gre bolje, pa ne zato, ker so to rekli odgovorni v državi. Pomemben del našega posla je spremljanje makroekonomskih kazalnikov, dva med njimi sta finančna pričakovanja ljudi in nakupne namere. Kazalniki so stabilni in ne padajo več. Ljudje gledajo na prihodnost malo bolj pozitivno. Bojazen, ali plača bo ali je ne bo, deluje zaviralno. Slovenci na prihodnost danes gledamo bolj pozitivno, kot smo pred leti. Tudi zato avtomobilski trg raste, ljudje so začeli obnavljati vozni park.
Velik problem je odgovornost. V zadnjem času smo imeli nekaj primerov, ko bi nekateri zavoljo napačnih dejanj morali odstopiti, pa niso.V vsakem poslu je treba stvari peljati v skladu s preprostim pogledom: bi ravnal enako, če bi šlo za moj posel, moje podjetje? Ko pomisliš na to, je odločitev lažja. Da stvar narediš ali je ne narediš. Posel spremljajo tveganja, so stvari, na katere lahko vplivaš, in stvari, ki vplivajo nate, nanje pa ne moreš vplivati. Razlika med uspešnim in neuspešnim je v pravilnih odločitvah.
Rdeča nit avtomobilskega trga so še vedno enodnevne registracije. Vsi jih zanikajo, a tudi vsi to počnejo. Zakaj se na to temo uvozniki ne usedete skupaj in se ne dogovorite o nekem stališču?To je vprašanje za tiste, ki se ukvarjajo z izvozom. Opel se z izvozom v tem smislu, da bi vozila predhodno registrirali, nato pa nova izvozili, ne ukvarja. Razlog, da tega ne počnemo, je, da na vsakem trgu podpiramo svojo prodajno-servisno mrežo. V nasprotnem bi nehote, posredno negativno vplivali na mrežo drugega trga. Seveda ne omejujemo prodaje vozil. Če kupec iz neke druge evropske države pride do slovenskega trgovca in želi zase kupiti avto, je to dovoljeno. Enodnevne registracije predstavljajo občuten del slovenskega trga, okoli 28 odstotkov vozil na koncu pot konča nekje drugje. S tem smo se navadili živeti. Skozi leta nam uspe prodajo prikazati dovolj pregledno, da lahko ocenimo, kako uspešni smo v Sloveniji, ali rastemo, smo stabilni ali stagniramo. Opel je znamka, ki v zadnjih letih raste.
Se z enodnevnimi registracijami ukvarjajo tudi na drugih trgih? Ali ni za lastnika pomembno le, da avto proda in nekaj zasluži?Seveda ne gre zgolj za slovensko posebnost. Cene za iste produkte na vseh trgih niso enake, saj so konkurenčni pogoji različni, kupna moč prav tako. Zato cene prilagajamo razmeram na trgu. Izvoz se vedno dogaja s trga z nižjimi na trg z višjimi cenami. Proizvajalcu ne bi smelo biti vseeno, kje ali kdaj bo avtomobile prodajal, ampak mora skrbeti za to, da na določenem trgu ponudi primerne pogoje in naredi največ.
Opel v Sloveniji ni član sekcije za osebna motorna vozila. Zakaj?Eden izmed razlogov, ki se mi zdi pomemben, je transparentnost. Ne znamo se dogovoriti. Seveda pa to, da nismo člani sekcije, še ne pomeni, da nočemo sodelovati pri stvareh, ki zadevajo vse. Če nekdo želi dobiti tudi naše mnenje, naš pogled na neko zadevo, ga z veseljem podamo.
Začela sva z modeli avtomobilčkov in končajva z njimi: imajo določeno vrednost. Jih boste nekoč, ko boste zamenjali delodajalca, prodali?Priznam, da zbirka ni moja last. Že pri znamki, za katero sem delal v preteklosti, sem zbirko, ko sem odšel, pustil podjetju. Danes mi je morda malo žal, v zbirki je veliko dela in spominov na avtomobile, ki sem jim na prodajni poti pomagal. Upam, da bom pri Oplu ostal še dolgo in bo zbirka rasla. Tudi če jo bom nekoč vzel s sabo, ne bo v tem nič slabega, saj nosi veliko lepih spominov.
